Po njenih navedbah, bi Sandi lahko dobil zatočišče v zavetišču za brezdomne osebe, a ga skupaj s psičko ne sprejmejo: "Rekli so mu, naj se znebi psa, pa bo njegov problem rešen. Naj se znebi psičke, ki ji je rešil življenje s posvojitvijo iz azila, ko so mu življenjske stvari šle še po normalni poti. Samo izguba službe je dovolj, da se življenje zavrti v povsem nepričakovano smer in tako se zdaj s solzami v očeh opravičuje, zakaj svoje Miše ne more enostavno zavreči kot potrošeno robo, ki je ne potrebuje več."

Ob tem je pojasnila, da večina ljudi ne razume, da je Sandi rajši na cesti, kot da zapusti edino bitje, ki ga še drži po koncu. "Ali smo res družba, v kateri je bolj normalno, da svojo žival zavržemo, ko nas doletijo nove okoliščine v življenju, pa naj si bo to selitev v novo stanovanje ali v tujino zaradi menjave službe, prihoda otroka, mame ali tašče, zaradi bolezni ali samo menjave pohištva. Ja, tudi to se je že zgodilo. Ali je res bolj normalno to, da skrb in odgovornost za svojo žival enostavno preložimo na nekoga drugega, ker moramo preživeti? Sandi ni pustil svoje psičke v azilu, pa četudi je zaradi tega zdaj brez doma," se sprašuje.

Bralki tudi ni jasno, zakaj ne bi mogla ena majhna, povsem nemoteča, res lepo vzgojena psička biti z njim v zavetišču. Enake probleme ima tudi pri iskanju stanovanja. Saj, če imaš žival, ti tudi stanovanja nihče ne da v najem: "Seveda, naša 'elita' kopiči prazna luksuzna stanovanja, posamezniki ostale 'amorfne gmote' pa zaradi svoje dobrosrčnosti ne morejo najti niti par kvadratov strehe nad glavo. Ali se res v vsem Kopru ne more najti ena majhna sobica, kjer bi bila oba skupaj na varnem, suhem in toplem pred prihajajočo zimo? Tisti kriminalec, ki ga je lani brutalno pretepel, najbrž nima takih skrbi, verjetno niti kazensko odgovarjal ni oziroma ne bo, Sandi in Miša pa še zdaj čutita posledice tega sprevrženega dejanja. A še vedno sta oba zelo prijetna in prijazna živa bitja, ki nujno potrebujeta pomoč."

V nadaljevanju je navedla, da zna Sani tudi marsikaj postoriti okoli hiše in v njej. Ob tem je poudarila, da vsak dan lahko beremo v medijih, da je vedno več starejših ljudi osamljenih, ki živijo v velikih hišah, za katere ne morejo poskrbeti: "On bi lahko pomagal pri marsikaterem opravilu, imel streho nad glavo, ostareli ljudje pa pomoč in družbo. Ni vrag, da se ne bi v naši še relativno dobro stoječi družbi našla neka rešitev. Naj bo človek nagrajen za to, da noče drugega živega bitja prepustiti na milost in nemilost žalostni usodi po zavetiščih za živali, pa čeprav na račun lastnega osnovnega preživetja."

Bralka, ki je o Sandijevi problematiki obvestila tudi Center za socialno delo Južna Primorska, enoto Koper, naproša javnost, da naj prisluhne njenim besedam. Upa in želi si, da bi se našla neka rešitev pred prihajajočo zimo in mrazom: "Dež je že tu, ona dva pa sta še vedno pod milim nebom."