Scholz je danes nenapovedano obiskal Kijev in se srečal z Zelenskim, ki je znova pritisnil na nemškega kanclerja glede možnosti dobave nemškega raketnega sistema dolgega dosega taurus, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Z raketami taurus bi namreč Ukrajinci lahko streljali globoko na rusko ozemlje. Toda Scholz se ni pustil prepričati in je znova zavrnil možnost dobave nemških raketnih sistemov, češ da bi Ukrajinci visokotehnološko orožje lahko uporabili le s pomočjo nemške vojske.

Pred tem je sicer napovedal, da bo Nemčija do konca leta Ukrajini namenila vojaško pomoč v vrednosti 650 milijonov evrov, toda uradniki v Berlinu so kasneje priznali, da gre za pomoč, ki je bila napovedana že prej, navaja AFP.

Deutschland wird der stärkste Unterstützer der Ukraine in Europa bleiben.

Beim Treffen mit @ZelenskyyUa werde ich weitere Rüstungsgüter im Wert von 650 Millionen Euro ankündigen, die noch im Dezember geliefert werden sollen.

— Bundeskanzler Olaf Scholz (@Bundeskanzler) December 2, 2024

Scholz je v Kijevu poudaril še, da je Nemčija od začetka ruske invazije leta 2022 za vojaško podporo Ukrajini porabila 28 milijard evrov, ta znesek pa poleg sistemov zračne obrambe vključuje tudi tanke, havbice, helikopterje, drone, strelivo in rezervne dele. "Tudi v prihodnje ne bomo popuščali," je dejal.

Menil je tudi, da Rusija v pogajanjih Ukrajini ne sme vsiliti miru, in da "v prizadevanjih za pošten, pravičen in trajen mir nobena odločitev ne sme biti sprejeta brez Ukrajine". Zelenski je sicer večkrat poudaril, da bi morala Ukrajina čim prej prejeti tudi vabilo za članstvo v Natu, kar je po njegovem pogoj za začetek kakršnihkoli pogajanj z Rusijo.

Scholz je bil glede tega danes znova zadržan, češ da je bila pot Ukrajine do članstva v Natu že začrtana, toda na zadnjih dveh srečanjih voditeljev članic Nata lani in letos so države zgolj potrdile, da bi morala Ukrajina nekoč postati članica zavezništva, niso pa omenili nikakršne časovnice.

Ukrajinski predsednik je bil kritičen do Scholza tudi zaradi njegovega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sredi novembra. Izrazil je bojazen, da bi takšni pogovori lahko privedli do prekinitve mednarodne izolacije Kremlja in zmanjšanja diplomatskega pritiska na ruskega voditelja.