Moskva potrdila Bruslju

Šefčovič je Novaka poklical po tem, ko so se v torek v Bruslju sestali predstavniki komisije in osmih članic EU, ki so sodelovale v projektu Južni tok. Poleg Slovenija so to še Bolgarija, Madžarska, Avstrija, Hrvaška, Italija, Grčija in Romunija.

Vse države, z izjemo Madžarske, so se na sestanku strinjale z vzpostavitvijo posebne skupine za razvoj plinskih trgov v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Šefčovič bo predloge glede oblikovanja te skupine predstavil na začetku leta 2015, rezultate pa naj bi njeno delo ponudilo že kmalu za tem.

Podpredsednik komisije napoveduje tudi pospešitev ukrepov za boljšo povezanost energetskih trgov v EU in diverzifikacijo dobavnih poti. To je tudi cilj politike unije na področju energije.

Gazprom preusmerja pozornost z Evrope na Turčijo

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer na presenečenje držav na trasi Južnega toka v začetku meseca na obisku v Turčiji napovedal ustavitev projekta z utemeljitvijo, da v Evropi ni pravega interesa zanj. Ruski energetski velikan Gazprom je nato sporočil, da spreminja koncept svojega delovanja ter preusmerja pozornost z Evrope na Turčijo.

V Moskvi so se v sredo medtem mudili predstavniki družbe Plinovodi, partnerja ruskega Gazproma pri projektu Južni tok v Sloveniji. S plinskim velikanom so se pogovarjali o usodi plinovoda Južni tok. Prvi mož Plinovodov Marjan Eberlinc je po srečanju povedal, da uradnega obvestila o ustavitvi projekta še niso dobili, Gazprom pa naj bi Plinovodom predvidoma v začetku 2015 poslal pisno obvestilo o usodi projekta.

Južni tok naj bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov, potekal bi pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije do Italije. Ocenjen je bil na okoli 16 milijard evrov, Gazprom pa je vanj doslej vložil skoraj 3,7 milijarde evrov.

V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih sicer raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je bil ocenjen na okoli milijardo evrov. Plinovodi so doslej v projekt vložili okoli 150.000 evrov.