ZARADI 'PRENIZKIH KAZNI' NA UDARU DELO PRIMORSKIH TOŽILK: Podpisala se je pod peticijo, je bila zato bolj mila z nasilnim Iračanom?

Kronika

Strokovni pregled dela okrožne državne tožilke Ane Radovanović Širok je pokazal, da tožilka v primeru Iračana ni naredila strokovne napake, so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. Tožilka je sicer v postopku proti Iračanu predlagala kazni "na spodnji meji predpisanih kazni", a je pri tem upoštevala sodno prakso, so navedli.

Do spora med voznikom taksija in migrantom na poti iz Vrtojbe proti Ljubljani naj bi prišlo, ker Iračan s seboj ni imel denarja za plačilo vožnje. Taksist je zato ustavil, Iračan pa ga je napadel z olfa nožem. Taksist se je rešil tako, da je zbežal iz avtomobila. Iračan je želel sam nadaljevati pot s taksistovim avtom, pri tem pa so ga zalotili policisti.

Poškodovani taksist je policistoma nakazal, da je osumljenec v avtu. Iračan je enega od policistov napadel. Ta je s pištolo zato najprej ustrelil v zrak, nato pa še napadalca v spodnji del desne noge. Za tem sta policista Iračana vklenila.

Okrožno sodišče v Novi Gorici je decembra Iračanu izreklo šest let zaporne kazni, po prestani zaporni kazni pa bo za pet let izgnan iz Slovenije.

Nizka kazen pa je povzročila nezadovoljstvo javnosti. Ogorčeni so bili v Sindikatu policistov Slovenije. Zapisali so, da potezo razumejo kot "popolno razvrednotenje življenja, varnosti in osebne integritete vseh policistk in policistov ter vseh državljanov, ki bi se v dani situaciji lahko znašli v vlogi oškodovanca".

Zato je generalni državni tožilec Drago Šketa odredil strokovni pregled dela tožilke Ane Radovanović Širok. "Pregledovalci so ocenili, da je državna tožilka sicer predlagala zaporne kazni na spodnji meji predpisanih, vendar so le te primerne glede na izpostavljene obteževalne in olajševalne okoliščine, pri čemer je tožilka upoštevala tudi sodno prakso," so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu.

O ravnanju tožilke pa je odločala tudi komisija za etiko in integriteto. Tožilka se je namreč leta 2017 podpisala pod peticijo proti deportaciji sirskega begunca Ahmada Šamija. Komisija je ugotovila, da tožilkin podpis ni v nasprotju s kodeksom državnotožilske etike. Pravica do peticije je ustavno zagotovljena pravica, katere nosilci so tudi državni tožilci, izhaja iz načelnega mnenja komisije.

Strokovni pregled dela tožilk Andreje Žvanut in Petre Poberaj v zadevi napad na RTV ekipo pa je še v teku, so odgovorili na vrhovnem državnem tožilstvu. Novembra so zaradi groženj in poškodovanja tuje stvari obsodili Denisa Koršiča na pogojno šestmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Tudi ta sodba je izzvala razočaranje javnosti. V Društvu novinarjev Slovenije so zapisali, da sodba ne vliva zaupanja v resno obravnavo varnosti novinarjev.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija