Za enostavno reprodukcijo bi morali vinogradniki vsako leto obnoviti vsaj 20 hektarov vinogradov, lani pa so jih le 3,36 hektara. Med vzroki so tudi nizke cene vina, ki mladim ne daje upanja, da se da s pridelavo vina preživeti, je na današnji novinarski konferenci v Sežani dejala strokovnjakinja za vinogradništvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Majda Brdnik.

Letos je sicer napovedanih za 11 hektarov obnov, vendar se kaj lahko tudi izteče drugače, saj je premalo cepljenk vinskih trt sorte refošk. Premajhno povpraševanje pred leti, izjemno mokro in mrzlo lansko leto ter nenapovedovanje obnov vinogradov so pripeljale do tega, da je letos povpraševanja po cepljenkah več od ponudbe, je še povedala Brdnikova.

Obnova tudi draga

Obnova vinogradov na Krasu pa je tudi izjemno draga, saj znaša od 28.000 do 55.000 evrov za hektar. Brdnikova je zatrdila, da je denarja za obnovo dovolj, povrnjeno dobijo lahko do polovico celotne vsote za obnovo.

Težav s premajhno obnovo vinogradov sicer nimajo le na Krasu, pač pa v celotni Sloveniji. Ob upoštevanju tridesetletne življenjske dobe vinogradov bi morali v celotni državi na leto obnoviti 530 hektarov, lani pa so jih le 188 hektarov.

Na Krasu vsi vinogradniki letno pridelajo slaba dva milijona litrov vina, vendar je količina v zadnjih treh letih zaradi neugodnih vremenskih razmer nižja, je povedal direktor zadruge Vinakras Sežana Marjan Colja. Zanimanje za teran je skozi leta enako, največ ga prodajo na domačem trgu.

Tako Colja kot predsednik Združenja konzorcij kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak pa sta izrazila upanje, da bo obveljala zaščita terana, ki jo je pred leti uspela pridobiti Slovenija. Tudi zato so še kako pomembna priznanja za kakovost vin, ki jih na domačih in tujih ocenjevanjih dosegajo kraški vinarji, opozarjata.