Člani parlamentarnega odbora za infrastrukturo bodo na današnji nujni seji ponovno obravnavali zakon o drugem tiru, ki so ga sicer poslanci pred dobrima dvema tednoma že potrdili, a so državni svetniki nanj izglasovali veto. Koalicija in opozicija glede zakona ostajata razdeljeni, svoje pripombe so odboru posredovali tudi krajani Črnega Kala.
ZAKON O DRUGEM TIRU PO VETU SPET V DZ: Odboru pripombe poslali tudi krajani Črnega Kala
Slovenija
Dober teden dni potem ko so državni svetniki izglasovali veto na zakon o drugem tiru železniške proge Divača-Koper, bo zakon znova na mizah članov odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor.
Opozicijski in koalicijski poslanci so si glede zakona, ki ureja upravljanje in gospodarjenje z drugim tirom, neenotni. Podobno kot svetniki je tudi opozicija v razpravi v DZ pred prvo potrditvijo zakona izpostavljala po njihovem mnenju nestabilno finančno konstrukcijo, pomanjkljiv nadzor in nejasne pogoje, pod katerimi bi v projekt vstopile zaledne države.
Zahtevo državnih svetnikov za ponovno odločanje o zakonu je na četrtkovi seji obravnavala tudi vlada in zavrnila njihove očitke. Med drugim so izpostavili, da zakon ureja najpomembnejša vprašanja v zvezi s financiranjem in izvedbo investicije drugega tira.
Članom odbora DZ za infrastrukturo je izjavo glede projekta posredoval tudi zbor krajanov Krajevne skupnosti Črni Kal. Predsednika vlade, poslance in ministra za infrastrukturo so med drugim pozivali, da pred začetkom aktivnosti preučijo možnost izgradnje drugega tira, kakršno je predlagal predstojnik katedre za konstruiranje in transportne sisteme z ljubljanske fakultete za strojništvo Jože Duhovnik. Ta je po oceni krajanov za okoliške prebivalce najprimernejša.
Poslanci bodo morali sicer zakon o drugem tiru v ponovnem glasovanju potrditi z absolutno večino, a težav ni pričakovati, saj mu je nazadnje zeleno luč prižgalo 49 poslancev, 24 pa jih je glasovalo proti.
In to je finta glede večine problemov pri nas. Ker ne razumemo osnovnih načel in ureditve, ne moremo razumeti vsega kar te reči nadgrajuje!
Še enkrat premislite o tem KOMU delamo progo!
Jaz svoj denar dam za izgraditi drugi tir samo in izključno v primeru, da se spremeni model pristanišča in sicer, če Luko Koper d.d. spet NACIONALIZIRAJO!!! Da jo torej naredijo v javno ne pa DRŽAVNO v obliki delniške družbe!
Že tu je zakonodajalec pripravil in potem privatiziral (leta 1996) nekaj kar je bilo v prejšnjem sistemu JAVNO. Torej podjetje Luka Koper d.d. ni v javni lastnini, temveč so lastniki država, paradržavni skladi in zasebniki, ki lahko svoje delnice prodajo kadarkoli.
Luka Koper d.d. v koprskem pristanišču opravlja samo določene storitve in sicer storitve pretovora, skladiščenja in nekaj dodatnih storitev na tovoru. Hkrati je solastnice nekaterih storitvenih dejavnosti znotraj pristanišča kot so vleka ladij (Adria-Tow d.o.o.) ali storitve priveza, odvoz smeti, priklop vode itn... (Luka Koper INPO d.o.o.).
V večini pristanišč na svetu so osebki, ki delujejo znotraj pristanišča enakovredni po svojih funkcijah. Osebkov je veliko in pristanišče brez enega od njih ne more delovati. Tako imamo poleg storitev pretovora in skladiščenja na specializiranih terminalih ter zgoraj omenjenih storitev še: pomorski agenti - delujejo v imenu in za račun ladjarjev, špediterji - delujejo v imenu blaga, državna uprava - carina, policija, zdravstveni inšpektorat, tržni inšpektorat, veterinarski in fitosanitarni inšpektorat, fitopatološki inšpektorat in še nekatere službe, ki so vezane in usmerjene na rokovanje s posebnimi tovori, recimo nevarnimi.
V našem pristanišču pa ni enakovrednega položaja teh osebkov in tako ga eno samo podjetje organizira in vodi. Tak model pristanišča je približek 'private port'. Tako se krepi monopolni položaj podjetja Luka Koper d.d. Tako stanje pa je v nasprotju z evropskimi in slovenskimi določbami, ki prepovedujejo monopole. Tako je zakonodajalec pri nas izdal Pomorski zakonik, kjer skoraj izenačuje pristanišče in podjetje Luko Koper d.d.
Vedeti je potrebno, da so strokovnjaki za pomorstvo in pristanišča v večini služb vezanih na pristanišče in je tako njihovo znanje ter informacije, ki jih imajo neprecenljive, vendar so v našem pristanišču nezmožni sodelovati, saj te možnosti praktični nimajo. Zato je vodenje in upravljanje izključno v domeni uprave in nadzornega sveta delniške družbe. Imajo torej samo svoje vizije in planiranja brez sodelujočih ostalih deležnikov. Poleg tega pa ostaja nevarnost omejevanja skladiščnih prostorov ali drugih oblik storitev ladjam in tovoru, saj gre pri delniški družbi izključno za dobiček in lahko oddaja ali opravlja storitve drugim osebkom, ki s pristaniščem nimajo veze. Tako so oslabljena privatna pristanišča v Veliki Britaniji, kjer pa jih že počasi spreminjajo v druge modele.
Drugi tir se torej gradi za podjetje privatnega prava. Tako nekako kot bi dajali javni denar za cesto, ki vodi do privatne tovarne.
V kolikor bi želeli prepoznati druge oblike pristanišč kot so 'land lord' model ali 'tool port' oziroma bi radi vedeli kako sploh pristanišča delujejo, si preberite prispevek strokovnjakinje v Sloveniji za pristanišča in pomorstvo, doc. dr. Majde Prijon - Živeti s pristaniščem.
Ta prispevek imam v .pdf obliki je pa tudi objavljen tukaj (prelistaj do naslova):
https://issuu.com/ekoper/docs/mok24_web