7. septembra je podjetje Saubermacher iz jaškov v kanalu očistilo 35 ton mulja, obremenjenega z mineralnimi olji in organskimi razpadajočimi produkti, ki so vodili k aerobnemu in delno anaerobnemu razkroju vsebine zalogovnika. Smrad pa tudi po čiščenju ni izzvenel, ta naj bi bil posledica "preobremenjenosti z organskimi snovmi ter pomanjkanja kisika v vodi", je takrat pojasnil Igor Rakar s koprske občine. 

Dan po čiščenju se je mobilna enota laboratorija odpravila na teren po vzroce vode in meritve zraka, po pritožbah krajanov pa so se k Badaševici vrnili še en teden kasneje. "ELME je nazadnje opravljal meritve zraka in vode iz kanala Badaševice 15. septembra 2021 popoldan, po pritožbah občanov o izrazitem smradu in počrneli vodi," nam je odgovoril dr. Dušan Žigon, vodja kemijskega dela ELME.

Dobršen del Badaševice se je med letošnjo sušo obarval črno.

Vzorčili so vodo iz reke in kanala Badaševica na petih mestih

15. septembra so tako zajeli pet različnih vzorcev vode. In sicer po liter vode iz kanala pri mostu Cesta na Markovec in liter iz kanala ob Vanganelski cesti. Prav tako so litrski vzorec vode zajeli pri pregradi Badaševice na Šalari ob Partizanski cesti in nad pregrado na Badaševici na Šalari ob Partizanski cesti. Liter vode iz Badaševice v Semedeli so vzeli Gasilci iz koprske gasilske brigade ob 12.30 in ga je ELME prevzela ob koncu intervencije.

Ob ogledu ELME je bila voda na pogled motna, s tanko slojnimi sragami na površini od mostu nad Badaševico na Cesti na Markovec do pregrade na Šalari. V spodnjem, razširjenem delu kanala, pred izlivom v morje pa bolj čista z morsko barvo. V zraku nad kanalom je bilo v vseh treh urah vzorčenja zaznati rahel vonj po gnitju. Meritve fizikalno kemijskih parametrov vzorcev vode so pokazale predvsem nizke vrednosti raztopljenega kisika v vodi (1 do 2 mg/l), razen v sladki vodi Badaševice nad pregrado na Šalari, kjer je vsebnost kisika za površinske vode normalna (6-8 mg/l), je pojasnil dr. Žigon.

Ekološki laboratorij z merilnimi instrumenti za zrak ni zaznal prisotnosti nevarnih plinov in hlapov kemikalij v zraku. Vsebnost hlapnih organskih snovi (VOC) v zraku je bila 0,5 do 2,5 ppm, "kar je sprejemljiva vrednost za urbana naselja", so pojasnili. Zaznali so rahlo moteč, nedefiniran vonj po gnitju ob celotnem kanalu Badaševice med pregrado v Šalari in Semedelo. Ta vonj naj bi bil po pričevanjih prebivalcev bolj izrazit v dopoldanskem času.

"Izmerjena nizka vsebnost raztopljenega kisika in počrnelost vode v kanalu kažejo na biološko gnitje alg in rastlinja v kanalu Badaševice, ki se odraža tudi v smradu zraka nad kanalom," ugotavljajo v ekološkem laboratoriju in dodajajo: "Vonjave so verjetno mešanica različnih kemijskih spojin sulfidov, aminom in merkaptanov in podobnih žveplovih in dušikovih spojin. Njihov nastanek je lahko povezan z gospodinjskimi odplakami, razkrajanjem organskih snovi, biološkim gnitjem ali fekalijami." 

V kanalu Badaševice v dolžini 5 km od pregrade v Šalari do izliva v morje je praktično stoječa morska voda z minimalnim pritokom sladke vode reke Badaševice. Priliv sveže rečne vode je zaradi daljšega sušnega obdobja veliko premajhen za pretočnost vode v kanalu, ki zato ostaja praktično mrtev kanal s stoječo morsko vodo. "Dno kanala je muljasto, na površini se zaznajo srage in tanko slojni madeži biološkega izvora. Izmerjena nizka vsebnost raztopljenega kisika in počrnelost vode v kanalu kažejo na biološko gnitje alg in rastlinja v kanalu Badaševice, ki se odraža tudi v smradu zraka nad kanalom," je dr. Žigon še pojasnil vzroke za neprijeten vonj in obarvanost reke