Marjan Martić, solastnik podjetja Mavema in prva zaslišana priča, je dejal, da izvajalcem pristaniških storitev (IPS) Luka ni plačevala tržne cene. Od nje terjajo denar, ki so ga morali sami izplačati delavcem za bolniške odsotnosti, regrese in podobno. Na pripombo sodnice, da je normalno, da podjetje samo plačuje lastne delavce, je odgovoril, da bi bilo to res "če bi mi opravljali storitev, kot veleva zakon."

Po Martićevih besedah so se "vsi zavedali, da gre le za posredovanje dela, vsi pa so to poskusili prikazati kot naročanje storitev". Izrazil je prepričanje, da bi bila podjetja IPS upravičena do vseh plačil, do katerih so upravičene agencije za posredovanje dela. Zaradi tega meni, da so bile pogodbe med Luko in podjetji IPS nične.

Mavema, ki je zaposlovala od 20 do 60 delavcev, je sicer ustvarjala dobiček, na kar je opozorila pooblaščenka Luke. "V tem ne vidim ničesar spornega," je dejal Martić in poudaril da so bili tudi težki časi, ko se je odpovedoval svojim prejemkom, da bi lahko delavcem izplačal regres. Izjavil je, da so imeli delavci Maveme najnižje plače, ker je podjetje redno plačevalo vse davke in prispevke. Na vprašanje, ali so bili zaradi poslovnega modela v pristanišču prikrajšani delavci ali Mavema, je odgovoril: "Vsi, ampak delavci so od nas dobili vse, kar je bilo dogovorjeno."

Kdo bo dobil milijone v primeru uspšne tožbe?

Zastopnico Luke in sodnico so najbolj zanimale okoliščine ustanovitve družbe IPS Projekt in odločitve za tožbo. Posamezniki so najprej odkupili terjatve svojih podjetij do Luke Koper. Nato so te terjatve prenesli na IPS Projekt. Odprto je ostalo vprašanje, kdo bi na koncu dobil denar, če bi s tožbo uspeli, saj je IPS Projekt registriran le za opravljanje pravnih poslov.

Vprašanja so se nanašala tudi na vlogo odvetnice Monike Mavsar, ki je včeraj ni bilo na sodišču. Zdaj je pravna zastopnica Maveme, ob ustanovitvi podjetja pa je bila tudi solastnica. Martić je rekel, da so jo sprejeli kot družbenico zato, ker so ji zaupali.

Priča: "Za tožbo sem se odločila iz jeze"

Druga priča je povedala, da vstopila v IPS Projekt namesto moža, ki je bil lastnik in direktor podjetja za izvajanje pristaniških storitev, hkrati pa je opravljal fizična dela. Dejala je, da se je za tožbo odločila iz jeze, ker naj bi Luka ves čas zavajala njenega moža z obljubami o višjem plačilu. Podjetje je po njenih besedah poslovalo z izgubo, ki so jo krili iz družinskih prihrankov.

Kot skoraj vsi drugi družbeniki je dejala, da sodelovanja z Luko niso prekinili in Luke niso tožili, ker so se bali, da bi ostali brez dela.