Matić se je na čelo Luke Kope zavihtel junija 2014, po peripetijah z imenovanjem in poznejšo razrešitvijo Gašparja Gašparja Mišiča. Matićevo imenovanje naj bi vneslo stabilnost v vodenje upravljalca edinega slovenskega pristanišča, ki je imel pred tem v manj kot letu dni tri predsednike uprav, pa tudi Robert Časar in Gregor Veselko družbe nista vodila celoten mandat.

Nezaupanje kot ključna beseda

Kljub izraženi želji po stabilizaciji razmer so se že kmalu po Matićevem prevzemu položaja začela pojavljati ugibanja o njegovi menjavi. Matić je sam izjavil, da ga poskušajo zamenjati že od začetka 2015.

Kot glavni kamen spotike v odnosu z državo - ta je skupaj z deležem Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe lastnica 67 odstotkov podjetja - se je izkazal projekt drugega tira Koper–Divača. Matić je državi najprej očital, da namerno zavlačuje s tem ključnim projektom za nadaljnji razvoj Luke.

Ob poznejšem oblikovanju modela financiranja projekta pa je nasprotoval vključitvi Luke vanj in nasploh izražal nestrinjanje s sodelovanjem bodisi zasebnih partnerjev bodisi zalednih držav pri njem. Po njegovi oceni bi morala infrastrukturo graditi država.

Zavlačevanje oz. blokiranje je Matić državi očital tudi pri potrjevanju potrebnih dogovorov in soglasij za nujne investicije na območju pristanišča, kot sta npr. nova cestna vhoda in podaljšanje prvega pomola. Okoljevarstveno soglasje za ureditev prvega pomola je družba dobila maja letos, premikati pa se je končno začelo tudi pri Srminskem in Bertoškem vhodu v Luko.

Nezaupanje v Matićevo upravo in ob tem tudi v nadzorni svet, ki ga je imenoval, pa se je vse bolj krepilo tudi na strani države oz. SDH. Še posebej se je stopnjevalo po poskusu zamenjave dela nadzornikov Luke na čelu s prvo nadzornico Alenko Žnidaršič Kranjc julija lani. Ta se je po glasnem nasprotovanju zaposlenih in dela javnosti na Obali končal neuspešno.

Poskus menjave nadzornikov je sprožil tudi nekajdnevno zaustavitev delovnih procesov v pristanišču zaradi spontanega upora zaposlenih, v katerega uprava ni želela poseči. Med očitki državi so bili, da želi načrtno škoditi razvoju Luke, da želi bodisi prek drugega tira pripeljati do privatizacije podjetja bodisi prek uvedbe luške uprave v pristanišče pripeljati tekmece.

Predstavniki vlade na čelu s premierjem Mirom Cerarjem so vse te očitke zavrnili, z Gregorčičeve ulice pa so se vrstile ostre kritike ravnanja poslovodstva. Julijski upor je načel tudi odnose s Slovenskimi železnicami.

Tu je še vloga koprske občine, ki z uporabo pravnih sredstev zavira pravnomočnost soglasja za podaljšanje prvega pomola. Odnosi z občino kot triodstotno lastnico podjetja so bili sicer ves čas Matićevega mandata napeti. Koprski župan Boris Popovič Luki očita pomanjkanje posluha za lokalno skupnost in njene interese.

Popovič je tako javno pozval k menjavi uprave, zaupanje pa je Matićevo poslovodstvo, ki ga ob delavskem direktorju sestavljata še Irena Vincek in Andraž Novak, zdaj dokončno izgubilo tudi pri SDH.

Pomemben korak k temu je bil storjen julija letos, ko je SDH na redni letni skupščini tik pred iztekom mandata zamenjal nadzornike. Ostal je le Rado Antolovič, namesto Žnidaršič Kranjčeve, Elen Twrdy, Andreja Šercerja in Žige Škerjanca pa so nadzorniki postali Andraž Lipolt, Uroš Ilić, Milan Jelenc in Barbara Nose.

Do menjave uprave prek nezaupnice na skupščini

Antolovič je ob prevzemu vodenja nadzornega sveta poudaril, da je uprava delala dobro, lahko pa bi še bolje. Ob tem je napovedal, da bo o morebitni menjavi uprave nadzorni svet odločal po tistem, ko bodo znani izsledki posebne revizije poslov Luke z izvajalci pristaniških storitev (IPS), ki je zajela obdobje zadnjih treh let.

Izsledki so med drugim pokazali, da Luka Koper poslovnega modela IPS na strateški ravni ne upravlja aktivno. Obenem je revizor opozoril na tveganja s področja kršenja delovne zakonodaje, nadzora nad IPS in korupcijskih tveganj.

Problematika IPS je jeseni še enkrat na noge dvignila tudi sindikate, ki so izpostavili izkoriščanje delavcev in Luko Koper pozvali k zaposlitvi delavcev IPS. Tovrstni pozivi prihajajo tudi iz politike, podkrepila pa jih je odločba delovne inšpekcije, s katero je ta Luki Koper prepovedala najemanje delavcev od enega od IPS.

Nadzorni svet je v luči tega sklical izredno skupščino za seznanitev delničarjev z rezultati omenjene posebne revizije, na katero pa je dodal tudi točko o izreku nezaupnice upravi. Glede na vse je na skupščini ta četrtek nezaupnico pričakovati, že naslednji dan pa bo o posledicah razpravljal nadzorni svet. Kadrovska komisija nadzornega sveta je že oblikovala seznam kandidatov, imena ostajajo skrivnost.

V medijih se je sicer zvrstilo več imen, po pisanju sobotne izdaje Dela pa naj bi bili na koncu na seznamu kot kandidat za predsednika uprave Dimitrij Zadel, ki je 12 let vodil OMV Slovenija, kot kandidata za člana pa prvi mož Ferspeda Metod Podkrižnik in nekdanja predsednica uprave Dela Irma Gubanec.

Razlogi za menjavo očitno širši kot posli z IPS

Problematika poslov Luke Koper z IPS se sicer vleče že dve desetletji, delovanje IPS pri izvajanju pristaniških del je pripeljalo do izrazito dualnega položaja delavcev v pristanišču. Ob tem je nemalo očitkov o korupciji, ponikanju denarja v zasebne žepe, veriženju podjetij in kršitvah temeljnih pravic večinoma tujih delavcev pri IPS.

Uprava Luke je očitke glede delovanja v povezavi z IPS zavrnila. Zatrdila je, da je naredila veliko za ureditev podedovanega stanja in da ugotovitve nadzornikov na podlagi posebne revizije niso objektivne ter nepristranske. Matić je spomnil na načrtovano zaposlitev 500 ljudi v prihodnjih petih letih, ob tem pa poudaril, da 1000 ljudi naenkrat ne morejo zaposliti, saj bi to zaradi rasti stroškov dela močno prizadelo dobičkonosnost družbe.

Prav poslovanje, ki vsako leto podira rekorde, je najmočnejši argument, ki ga pri svoji obrambi navaja Matićeva uprava. SDH medtem na podlagi študije svetovalne družbe McKinsey, ki je noče javno objaviti, ugotavlja, da kljub temu ostaja velik potencial, da bi podjetje lahko dosegalo bistveno boljše rezultate.

Matić je prepričan, da so v ozadju zahtev po njegovem odhodu druga vprašanja, med njimi tretji pomol, pristaniška uprava, zakon o drugem tiru, referendum o drugem tiru, koncesijska pogodba in koncesijsko območje.

Tudi nadzornik Ilić je minuli teden v oddaji Tarča TV Slovenija povedal, da so razlogi širši. Nadzorniki bodo imeli v petek na mizi 25 očitkov upravi. Ni pa jasno, s kakšnim zakonskim argumentom bodo Matića in njegovo upravo razrešili, torej krivdno, nekrivdno ali iz poslovnih razlogov.

Kaj menjava pomeni za nadaljnje korporativno upravljanje Luke Koper?

Zaradi dogajanja poleti 2016 se ob vsakem večjem kadrovskem posegu državnih lastnikov v Luki pojavljajo strahovi, da bi se lahko vrenje v pristanišču ponovilo. V luči velikega razdora med zaposlenimi v Luki in državo pa se postavlja tudi vprašanje, ali bo menjava res prinesla stabilizacijo razmer v podjetju, v katerem se križajo številni interesi.

Tako kot v 2016 se v dogajanje tik pred skupščino spet vnašajo še vprašanja, ki jih za Luko odpira drugi tir. Primorske novice so namreč nedavno objavile, da naj bi vlada v pogovorih z Madžarsko, ki naj bi kot zaledna država sodelovala pri financiranju projekta, vzhodni sosedi ponudila zemljišče zunaj ograje Luke, a na območju predvidene nadaljnje širitve pristanišča.

Temperatura med zaposlenimi se je zato v strahu, da bi to zavrlo razvoj Luke, vnovič dvignila in za sredo je sklican zbor delavcev. Pristojni vladni predstavniki pa so morali spet zanikati, da bi bili na mizi odpiranje koncesijske pogodbe države z Luko Koper, poseganje v koncesijsko območje, lastništvo v Luki in lastništvo luške infrastrukture.