Največje tveganje za obolenje predstavljajo Srednja in Južna Amerika, Afrika, deli Srednjega vzhoda in večji del Azije, srednje tveganje pa predstavljajo Vzhodna Evropa, Južna Afrika in nekateri otroki Karibskega otočja.

"Pri preprečevanju potovalne driske je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in uživanje ustekleničenih pijač. Higiena rok predstavlja pomemben način preprečevanja okužbe," opozarjajo na NIJZ.

Priporočajo izogibanje hrani, ki ni toplotno obdelana, je postrežena na sobni temperaturi ali postrežena na ulici. Odsvetujejo tudi uživanje surove zelenjave, neolupljenega sadja in zelenjave, sladoleda, kremnih sladic, vode iz pipe, nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, solatnih prelivov, morskih sadežev ter začimb in dodatkov v odprtih stekleničkah.

Priporočajo uživanje sveže pripravljene in toplotno zadostno obdelane hrane, predpakirane suhe hrane, zelo sladke hrane, olupljenega sadja in zelenjave ali svežega sadja in zelenjave, ki ga olupimo in očistimo sami ter pitje ustekleničene pijače, ki je originalno zaprta.

Potovalna driska je še posebej nevarna za dojenčke in majhne otroke, nosečnice, starejše osebe in osebe z zmanjšano odpornostjo zaradi nevarnosti dehidracije. Treba je nadomeščati izgubljeno tekočino in elektrolite, za kar je najbolj primerna uporaba že pripravljenih rehidracijskih praškov in raztopin. Če drisko spremlja povišana telesna temperatura ali pa je blatu primešana kri, je potrebna zdravniška pomoč.

Ob higiensko neurejenih razmerah se okužba lahko širi tudi na zdrave posameznike. Izločanje klic lahko z blatom tudi po okrevanju traja še nekaj tednov ali mesecev.