Z rebalansom za 200 milijonov evrov višji primanjkljaj

Slovenija

Finančno ministrstvo bo v treh tednih pripravilo predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim bo dovoljeni primanjkljaj zvišalo za približno 200 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov. Korenitejše spremembe niso več mogoče, predvideni so predvsem posegi v odhodke, pravi finančni minister Dušan Mramor.

Namesto načrtovanih 8,6 milijarde evrov se bo letos v proračun steklo nekaj manj kot 8,4 milijarde evrov, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Mramor. Ker strukturni ukrepi niso več možni, se bodo odhodki z rebalansom zmanjšali za 40 milijonov evrov na 9,6 milijarde evrov. S tem se bo primanjkljaj, izražen v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) povečal s 3,2 na 3,4 odstotka.

Slovenija se je sicer Evropski komisiji zavezala, da bo letošnji primanjkljaj brez enkratnih učinkov znašal 3,2 odstotka BDP. "A ko smo pregledali proračun in napovedi o gospodarski rasti ter ostalih kazalcih, ter preverili prihodke in odhodke, smo ugotovili, da se tega primanjkljaja ne moremo držati," je dejal Mramor. Ob tem je poudaril, da se odhodki, ki so nujni za gospodarsko rast, znižujejo razmeroma malo.

Prihranke bodo iskali kjer je možno

Prihranke bodo iskali na posameznih ministrstvih, kjer je to manj kot tri mesece pred koncem leta še možno. Ker je bilo ponekod porabljenih manj evropskih sredstev od načrtovanih, ostane prostih tudi nekaj sredstev slovenske udeležbe, nekatera ministrstva tudi niso izvedla vseh načrtovanih nakupov materialnih sredstev, je nekaj možnosti za prihranke naštela državna sekretarka Mateja Vraničar.

Ponekod se poraba celo zvišuje. Kot je pojasnil Mramor, so bili denimo za 151 milijonov evrov prenizko načrtovani odhodki za obresti. To se mu sicer zdi razumljivo, saj ob sprejemanju proračuna še ni bilo znano, za koliko bo treba dokapitalizirati banke. Za 124 milijonov evrov so bili prenizko načrtovani tudi transferji v pokojninsko blagajno.

Težak položaj za leto 2015

Bistveno težji pa je položaj v proračunu za leto 2015. Za zdaj je načrtovan primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP, a brez ukrepanja bi se lahko zvišal na pet odstotkov BDP. Mramor zato predlaga ukrepe za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, znižanje olajšav pri plačevanju CO2 taks ter zvišanje davka na finančne storitve in na zavarovalne posle. Žal ne bo možnosti za odpravo najvišjega dohodninskega razreda, politika plač v javnem sektorju pa bo še naprej stroga, je še dejal.

Deli novico:

frskec |  07 .10. 2014 ob  19: 05
Mramor...en minister, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani bi moral vedeti, da se da vse narediti, če je volja. Še Bratovškova, ki o financah ni imela pojma, je ukazala natisniti državne obveznice, država je pokasirala denar in ,,prebacila brigu,, na naslednje generacije...državni dolg pa je narasel za 7 %.

Na fakulteti učite, da ko gre gospodarski družbi slabo, mora iskati vire v notranjih rezervah, zmanjševati mora stroške, se obnašati konkurenčno in v skrajnem primeru tudi odpuščati. Vse za ustvarjanje dobička. Vi in vaši predhodniki pa ravno nasprotno. Vsaka nova ,,ministrska garnitura,, zaposli najmanj 5000 novih prepotrebnih in zaupanja vrednih uslužbencev, kateri želijo plačo konec meseca, njihov mesečni in letni učinek pa je fascinantno ničen. S predpostavko, da dobi vsak od teh 5000 zaupanja vrednih birokratov vsaj 1000 € plače, znese to na letnem nivoju 60 milionov €.... če pa bi jih poslal na cesto 10.000, bi to zneslo natančno toliko, kolikor ste popravil proračun.

In dragi moj profesor, če denarja ni, bodo morali tudi javni uslužbenci deliti usodo z vsemi ostalimi zaposlenimi v gospodarstvu, ne da bodo imeli višje plače, produktivnosti pa nobene.
sveti jurij |  07 .10. 2014 ob  13: 45
200 milijonov bi z lahkoto našli v javnem sektorju.