Kot je povedal, Evropa danes proizvaja tretjino vsega novega znanja v svetu, kar se tiče relevantnosti oz. citiranosti znanstvenih prispevkov, pa smo bili do pred nedavnim še v zaostanku za ZDA.

Ta zaostanek je EU leta 2014 prvič obrnila sebi v prid. Poleg dviga kakovosti raziskav pa je bil cilj tudi narediti Evropo zanimivejšo za raziskovalce. Kot je dejal, se veliko raziskovalcev po izkušnji npr. v ZDA zdaj vrača v Evropo, kar je prav tako dober znak, je menil Bourguignon.

Po njegovem mnenju pa je treba za okrepitev raziskovalnega področja poleg tega postaviti v ospredje mlade raziskovalce in jim tudi nameniti večji delež finančnih podpor.

Obisk Bourguignona, ki sta ga organizirala UP in Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA), mladi ustanovi, kakršna je primorska univerza, veliko pomeni, je pojasnil rektor Dragan Marušič. Pri tem je navedel nedavne uspehe UP, kot je bil uspeh na razpisu za evropske centre odličnosti, hkrati pa je ocenil, da je obisk "spodbuda vsem tistim, ki poskušajo razmišljati izven okvirov".

Predsednik Evropskega raziskovalnega sveta se je v okviru obiska v Kopru udeležil sestanka razširjenega organizacijskega odbora Evropskega matematičnega kongresa, ki ga bodo gostili leta 2020, je navedel predsednik organizacijskega odbora Tomaž Pisanski. To bo takrat največji dogodek matematike v svetu, Bourguignon, ki je bil med začetniki serije matematičnih kongresov, pa jim je lahko pri tem svetoval iz svojih bogatih izkušenj.

To je bil drugi Bourguignonov obisk Slovenije, je pojasnil predsednik uprave SBRA Draško Veselinovič. Včeraj so se med drugim pogovarjali tudi o tem, kako izboljšati slovenske dosežke pri pridobivanju namenskih sredstev Evropskega raziskovalnega sveta.

Bourguignon je ob tem pohvalil dosežke UP. Pri tem je izpostavil znanstveni in raziskovalni vidik, ki ga gojijo na univerzi. Obenem pa je gost izrazil tudi zadovoljstvo nad ambicioznostjo, ki jo kaže primorska univerza.