V okviru evropskega čezmejnega projekta SHAPE so slovenski partnerji na čelu z Regionalnim razvojnim centrom Koper izdelali pilotni projekt idejne zasnove krajinsko urbanistične ureditve za Strunjan, prejšnji mesec pa so začeli tudi z gradbenimi deli za ureditev tamkajšnjega ribiškega pristanišča oz. mandrača.
Interes za sanacijo tega območja je prisoten že vrsto let, vendar je dokončna prostorska rešitev in sam proces njene izdelave dozorel v okviru nedavnega evropskega projekta Shape, ki predstavlja angleški akronim za Oblikovanje celostnega pristopa k zaščiti morskega okolja in obal Jadrana in so ga izvedli v okviru programa Ipa Adriatic. V njem je sodelovalo 13 partnerjev iz šestih jadranskih držav, za območje Slovenije pa je projekt izvajal koprski center v sodelovanju z občinama Piran in Izola ter Krajinskima parkom Strunjan.
Slovenski partnerji so v okviru projekta izdelali pilotni projekt idejne zasnova krajinsko urbanistične ureditve za Strunjan in idejnih rešitev posameznih prostorskih ureditev. V treh avtorskih skupinah so simulacijsko izdelali posamezne urbanistične in arhitekturne rešitve za konkretne situacije. Skupina, ki je obdelovala obalni pas na območju Stjuže, je izdelala idejni predlog za ureditev platoja in parkirišča pred hotelom Krka, obstoječe plaže med hotelom in Lambado, mandrača ter za usklajen režim plovnih koridorjev in pristajalnih pomolov.
Izvedli številna usklajevanja
Kot so poudarili v regionalnem razvojnem centru, so za samo prostorsko rešitev izvedli številna usklajevanja med vsemi pristojnimi ustanovami in uporabniki tega prostora. Ker je bila rešitev podrobno dodelana in usklajena z različnimi deležniki, sta po zaključku projekta Občina Piran in Krajinski park Strunjan v njej prepoznala potencial za kandidaturo za pridobitev evropskih sredstev. Občina jo je uvrstila na seznam investicij in za njeno realizacijo uspešno pridobila sredstva Evropskega sklada za ribištvo in državnega proračuna.
Projekt dokazuje, da je z ustreznim pristopom tudi v okviru strogih varstvenih režimov, obstoječe zakonodaje in veljavnih prostorskih dokumentov mogoče načrtovati in realizirati ureditve v obalnem pasu. Gre za primer dobre prakse sodelovanja upravnih in varstvenih ustanov, projektantov in interesne javnosti. To se zrcali tudi v končni realizaciji projekta, ki bo prispeval k večji ureditvi tega prostora in njegovi prepoznavnosti, so še zapisali.