Znanstveni vidik konference sta oblikovala prof. dr. Aleksander Panjek in prof. dr. Margareth Lenzinger. V sklopu konference je potekala tudi predstavitev izsledkov raziskovalnega projekta 'Slovenska zgodovina v malem: kontinuitete in spremembe v vaški skupnosti v dolgoročni perspektivi (Tomaj 16.–20. stoletje)', ki ga vodi UP FHŠ. Projekt je osvetlil kompleksnost in dinamičnost kmečke družbe, v središču pozornosti pa je mali človek in njegova lokalna skupnost, skozi katero lahko opazujemo širše zgodovinske procese.

Partnerji projekta so Tomaj obravnavali kot študijo primera slovenske vaške skupnosti zaradi nadpovprečno dobro ohranjenih virov in njegove izpostavljenosti številnim zgodovinskim okoliščinam in prelomnicam, ki so značilne za slovensko podeželje. V okviru projektne sekcije sta nastopila predavatelja in raziskovalca Oddelka za zgodovino UP FHŠ, in sicer doc. dr. Lev Centrih s prispevkom 'Tomaj v letih izgradnje socializma 1947–1953: vas brez vaške elite?' in doc. dr. Polona Sitar s prispevkom 'Konceptualizacija elit v Tomaju po drugi svetovni vojni in dvig življenjskega standarda'.

V nadaljevanju je konferenco Mednarodnega združenja za zgodovino Alp z uvodnim pozdravom otvoril prof. dr. Žarko Lazarević. Alpe so od 60. let prejšnjega stoletja klasično raziskovalno področje socialno-antropoloških študij o vaških skupnostih in družinah ter o odnosu do posesti in dedovanja. Poleg ostalih sodelujočih, ki večinoma prihajajo iz alpskih držav, so svoje znanstvene prispevke na konferenci povzeli tudi sodelavci Oddelka za zgodovino UP FHŠ, in sicer prof. dr. Aleksander Panjek (Vzorci dedovanja, delitev kmetij in velikost družine v slovenskem alpskem svetu), doc. dr. Miha Zobec (Elitni botri: popularnost družine v vaški skupnosti in spremembe vzorcev botrstva) in asist. Leonida Ravšelj (Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu leta 1822).

V prvih dveh dneh konference se je zvrstilo kar 23 referatov, sobota pa je bila namenjena strokovni ekskurziji v Zgornjo Saleško dolino in vas Rut, ki se je do konca 16. stoletja imenovala Nemški Rut.

Konferenca je bila odlično obiskana in je med udeleženci sprožila številne plodne razprave, ki so dodatno prispevale k razumevanju družinskih struktur in odnosov v Alpah. S tem je dogodek ni le poglobil razumevanja preteklosti alpskih skupnosti, temveč tudi utrdil sodelovanje med mednarodnimi raziskovalci zgodovine.