Trunkl se je v Društvo prijateljev mladine (DPM) Koper vključil pred več kot 40 leti kot študent psihologije in tudi po upokojitvi ostaja v njem še kako dejaven, v delovanje društva pa je vpeta vsa njegova družina. Kot poudarja, je društvu ogromno dal, ogromno pa je tudi dobil, zato meni, da bi se današnji študenti morali v večji meri vključevati v prostovoljstvo.

Koper je univerzitetno mesto z veliko študenti, ki bi jih želeli vključiti v svojo dejavnost in od katere bi tudi sami pridobili, in to ne le študenti pedagoške fakultete, pač pa tudi študenti turizma, managementa ali biopsihologije. Žal Trunkl (na sliki levo) ugotavlja, da mladi danes "ne čutijo te odgovornosti, da bi sami rasli, se osebnostno razvijali ob tem in nekaj pridobili tudi s tem prostovoljnim delom".

Kriza pušča posledice prav pri najbolj občutljivih, torej pri otrocih

Trunkl ob krčenju sredstev za učno opomoč otrokom s posebnimi potrebami in poseganju v do zdaj neplačljive aktivnosti opozarja, da kriza pušča posledice prav pri najbolj občutljivih, torej pri otrocih: "Oni so kot mehka glina, ki se gnete. Ko se glina enkrat zgnete, se strdi, zato je zelo pomembno, kako se mi z njimi ukvarjamo in da otroci ne čutijo, da so žrtve nekega sistema."

"Vsaka vedenjska motnja je v bistvu posledica neke čustvene stiske, in če mi otroka kaznujemo za vedenjsko sliko, ojačamo njegovo čustveno stisko," še dodaja.

Politiki, opozarja Trunkl, o teh problematikah razpravljajo izključno, ko je na vrsti teden otroka ali kakšen podoben dogodek, in sprejemajo resolucije, vendar od tega otroci nimajo veliko. Predsednik DPM ob tem poudarja, da se je treba nečesa zavedati: "Če mi ne bomo vlagali v otroke, nimamo kaj pričakovati od njih in nekritično bi bilo pričakovati, da nas bodo oni reševali iz težav."

DPM, ki je lani praznovalo 60-letnico delovanja, pred kratkim pa so izdali tudi priložnostni zbornik, izvaja približno 15 kakovostnih programov. Tako starši kot otroci so z njihovim delom zadovoljni. Posebej razpoznaven program koprskega društva s posebno vzgojno vrednostjo je denimo program mednarodnih delavnic Homo v Jistro, kjer se slovenski otroci srečujejo s hrvaškimi in italijanskimi vrstniki in se učijo strpnosti.

Potrebovali bi druge porostore

Kljub temu delajo v težkih razmerah. Namesto kletnih prostorov pod dvorano Bonifika bi tako potrebovali druge prostore za delo z mladimi. Z osnovnih šol se pod okrilje društva vrača tudi projekt Bralne značke, občina pa jim želi vrniti tudi skrb za počitniško varstvo. Trunkl pri tem opozarja, da varstvo za celoten čas poletnih počitnic zanje predstavlja tudi organizacijsko precejšen zalogaj.

Poleg financiranja s strani koprske občine, ki je njihov največji financer, se za svoje delovanje lahko zahvalijo tudi sponzorjem, pri čemer pa Trunkl ugotavlja, da je vse težje dobivati sredstva, čeprav ne potrebujejo veliko. 500 evrov je tako za kakšno podjetje lahko drobiž, "za nas pa je ogromno".

Jeseni bi odprli pro bono svetovalnico za otroke, mladostnike in starše

Čeprav stanje ni rožnato, pa dejavnost društva ni pod vprašajem, saj pri svojem prostovoljnem delu čutijo posebno poslanstvo. "V kriznih situacijah otroci še bolj potrebujejo te prostočasne aktivnosti," dodaja. Tako Trunkl celo razmišlja o tem, da bi jeseni odprli pro bono svetovalnico za otroke, mladostnike in starše, poleg nudenja učne pomoči, psihične pomoči ob stiskah otrok ter vzgojnega svetovanja staršem.