"Odločitev je bila skrbno pretehtana in je pokazala, da smo v bistvenih trenutkih več kot sposobni preseči medsebojne razlike in narediti nekaj, kar se ne bo zapisalo samo v ustavo ampak tudi v zgodovino države. Da bi ta dosežek tudi slovesno obeležili, da skupaj nazdravimo s kozarcem naše, bistre in dobre slovenske vode," je ob razglasitvi dejal predsednik DZ Milan Brglez. Glasovanja so se vzdržali le v SDS in NSi.

V skladu z ustavnim zakonom je v ustavo vnešen nov 70.a člen, ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države, ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

V ustavi je odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Milan Brglez

Matej T. Vatovec (ZL) je ob tem poudaril, da je, čeprav se zdi pravica do pitne vode samoumevna, kapital žejen večjega profita in da se voda spreminja v tržno blago, ki si ga lahko privoščiš le, če ga plačaš. Opozoril je, da je upravljanje z vodo v nekaterih občinah (Kamnik, Ormož) že v zasebni lasti in da oskrbovanci tam za pitno vodo plačujejo več.

"Nespametno podeljevanje koncesij nas je privedlo v položaj, ko je ta zapis postal nujnost. Danes bomo pokazali, da se Slovenija zmore zoperstaviti nenasitnim apetitom kapitala in mešetarjenju z osnovnimi dobrinami. A voda ni edina javna dobrina, ki jo ogroža apetit kapitala. Javno zdravstvo in šolstvo, delavske pravice in standardi, čisto okolje, vse to vidi kapital kot neizkoriščena področja, zato bo treba v ustavo dodati še dodatne varovalke," je dejal Vatovec.

Mirjam Bon Klanjšček

Da bomo sedaj imeli v ustavo zapisano še eno pravico, ki sama po sebi ne pomeni zagotavljanja pitne vode, pa je opozorila Iva Dimic (NSi). Nesprejemljivo se ji zdi, da bi izključili možnost podelitve koncesije domačim ali tujim družbam. "S tem bi to področje, ki dobro deluje, v celoti prepustili državi. Država mora ohraniti lastništvo nad vodnimi viri. Če so torej pravila jasno določena, je vseeno, kdo je upravljalec s pitno vodo," je dejala in opozorila, da se sedaj ukinja tudi vaške vodovode.

V imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev je spregovorila Mirjam Bon Klanjšček. Poudarila je, da se danes postavljajo temelji za prihodnja dejanja in aktivnosti z vodo. Danes je dan, ko se vzpostavlja pravni okvir, ki bo krepil odgovornost države glede uresničevanja pravice do vode, je dejala.

Simona Kustec Lipicer

Simona Kustec Lipicer (SMC) pa je poudarila, da je voda v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev. Opozorila je, da skoraj dve milijardi ljudi na planetu danes nima dostopa do pitne vode. "Ta zaveza danes je odraz naše skrbi in zaščite okolja, je odraz skrbi za svoje in zdravje drugih. Je odraz odgovornega odnosa do prihodnjih generacij," je dejala. Dodala je, da s to potezo presegamo vsakodnevne medsebojne politične napetosti. "S to odločitvijo postajamo država prihodnosti in zgleda drugim. Naj teče," je zaključila.

A Branko Grims (SDS) je opozoril, da se o dodatnemu vpisu v ustavo odloča prav vlada, ki "po dolgem in počez krši ustavo". Prepričan je, da je vseeno, kaj je v ustavi, ker imamo vlado, ki je ne spoštuje. "Da bi to zameglili, se potem pride slikat celotna vlada k razglasitvi enega člena ustave, ki je taista vlada s svojo koalicijo ne spoštuje," je dejal in dodal, da je voda že zaščitena v ustavi, da pa tudi vode "nihče ne more zaščititi pred to vlado".

Marjana Kotnik Poropat

"Danes je dan uresničitve dolgoletne želje, da se pitna voda za vedno zaščiti pred apetiti velikih korporacij, ki vidijo vodo le kot tržno blago," je v imenu DeSUS dejala Marjana Kotnik Poropat. Spomnila je, da je Slovenija uspela tudi z zahtevo, da se v mednarodni sporazum Ceta vnese posebno poglavje o vodi. S tem smo po mnenju Kotnik Poropatove jasno povedali, da nam ni vseeno, kaj se bo z vodo dogajalo v prihodnosti.

Da je voda prevečkrat samoumevna in da z njo ravnamo tudi razsipno in negospodarno, pa je opozoril Jan Škoberne (SD). "Današnja odločitev je lahko tudi spodbuda za druge države. Sami lahko sprejmemo še tako pogumne okoljske odločitve, a če sosedi in prijatelji ne bodo storili enako, bomo soočeni z enakimi problemi. Zato upamo, da bo tudi zunanja politika znala ustrezno zagovarjati ta vpis v ustavo," je dejal.