V Dražgošah pozvali k spravi

Slovenija

Ob 73. obletnici dražgoške bitke se je danes v Dražgošah zbralo več tisoč ljudi. Kljub dežju so se številni v vas na pobočjih Jelovice podali peš. Prisluhnili so akademiku Antonu Vratušu, ki je izpostavil pomen sprave in pozval, naj ob 70-letnici osvoboditve naše domovine stopimo skupaj in si sežemo v roke. Tako bo tudi izhod iz težav lažji.

Kot je izpostavil Vratuša, današnja slovesnost obnavlja spomin na težke boje, ki jih je vodil Cankarjev bataljon, na žrtve Dražgošanov in na zločin okupatorja. "Da se ve in da se ne pozabi. Oprosti se lahko, pozabiti se ne more in se ne sme, da lahko delujemo tako, da se kaj takega nikoli več ne zgodi," je poudaril.

Izpostavil je spravo med nekdanjimi sovražniki in njihovo zavedanje skupne odgovornosti za mir in varnost v sodobnih časih ter za povrnitev medsebojnega zaupanja med narodi. "To dolgujemo žrtvam vojnega in drugega nasilja v 2. svetovni vojni in po njej, pa tudi samim sebi in bodočim rodovom," je opozoril.

Želi si, da se tega še zlasti spomnimo letos ob 70. obletnici osvoboditve domovine. "Stopimo torej skupaj, poglejmo si v oči in sezimo v roke. Tako bo tudi izhod iz današnjih težav naše družbe lažji, učinkovitejši, saj si ljudje želijo živeti v miru, medsebojnem zaupanju, solidarnosti in dobrem sosedstvu," je prepričan.

Vratuši je prisluhnil tudi slovenski politični vrh, ki se je udeležil današnje proslave. Med navzočimi so bili predsednik republike Borut Pahor, ki je položil tudi venec pred spomenik padlim v dražgoški bitki, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, podpredsednik vlade Dejan Židan in več ministrov.

Zaradi slabega vremena manj ljudi

V Dražgošah se je v slabem deževnem vremenu sicer danes zbralo precej manj ljudi, kot jih je prireditev privabilo lansko sonce. Kljub temu so se številni v vas na pobočjih Jelovice povzpeli peš, nekateri celo s kolesom ali konjem ter današnjo zgodovinsko in kulturno prireditev izkoristili tudi za rekreacijo.

Kar 560 ljudi se je udeležilo najdaljšega izmed osmih organiziranih pohodov, to je nočnega 36. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. 197 pohodnikov pa je kljub blatu in ledu opravilo s še zahtevnejšim, 16. Nočno-dnevnim rekreativnim pohodom Železniki-Ratitovec-Dražgoše.

Deli novico:

Gumpetič |  12 .01. 2015 ob  13: 17
Če bi bil Tito tako velik zločinec kot nekateri trdijo potem na njegov pogreb nebi prišlo 209 delegacij iz 127 držav, tudi iz Vatikana.


Gumpetič |  12 .01. 2015 ob  13: 15
Tita je hvalila celo CIA. Leta 1971 je Tita sprejel celo papež v Vatikanu. Spomnimo, leta 1950 je škof Rozman zaprosil sprejem pri papežu, pa ga je ta gladko zavrnil, zato ker je strahopetno zbežal in zapustil svoje domobranske ovčice same in ograjene s komunizmom.
 |  12 .01. 2015 ob  13: 06
Politiki na žurkah. Za naš denar.
Mesec ki nima niti enega delovnega dneva niti imovine |  12 .01. 2015 ob  12: 40
Se pripravlja s pomočjo ZL na novo pljačko.i
Seveda |  12 .01. 2015 ob  12: 38
Velika pljačka se je zgodila takoj po letu 1945 -z nacionalizacijo. Po osamosvojitvi pa z istim kadrom s tajkunizacijo s pomočjo Foruma 21.
Takšna je pač politika komunistov |  12 .01. 2015 ob  12: 36
Pripucaćemo pa ćemo se povući.
Nemci nas neće naći, ali će iz osvete da pale sela.
Onda će nam seljaci, koji tamo ostanu bez krova, sami doći i mi ćemo imati narod uza se pa ćemo na taj način postati gospodari situacije.
Oni koji nemaju ni kuće ni zemlje ni stoke, brzo će se i sami priključiti nama, jer ćemo im obećati veliku pljačku.
W PANTAGAN ! |  12 .01. 2015 ob  10: 24
partizani, domobranci, kavbojci, indijanci ... eno DOBRO DERATIZACIJO ZA VSE, PA BO GMH !! .........
Torej kdo je krivec za poboj v Dražgošah |  12 .01. 2015 ob  10: 14
Uganite po pričevanju. in dokazih politike komunistov
Moše Pijade, s prvega zasedanja AVNOJ-a novembra 1942. v Bihaću:

“Potrebno je zato stvoriti toliko mnogo beskućnika, da ovi beskućnici budu većina u državi.
Stoga mi moramo da palimo.
Pripucaćemo pa ćemo se povući.
Nemci nas neće naći, ali će iz osvete da pale sela.
Onda će nam seljaci, koji tamo ostanu bez krova, sami doći i mi ćemo imati narod uza se pa ćemo na taj način postati gospodari situacije.
Oni koji nemaju ni kuće ni zemlje ni stoke, brzo će se i sami priključiti nama, jer ćemo im obećati veliku pljačku.
Teže će biti sa onima koji imaju neki posed. Njih ćemo povezati uza se predavanjima, pozorišnim predstavama i drugom propagandom … Tako ćemo postepeno proći kroz sve pokrajine.
Seljak koji poseduje kuću, zemlju i stoku, radnik koji prima platu i ima hleba, za nas ništa ne vredi. Mi od njih moramo načiniti beskućnike, proletere…
Samo nesrećnici postaju komunisti, zato mi moramo nesreću stvoriti, mase u očajanje baciti, mi smo smrtni neprijatelji svakog blagostanja, reda i mira…
Nadaljevanje pričevanja |  12 .01. 2015 ob  10: 12
V nedeljo zvečer v vasi ni bilo nobenega partizana več in so prepustili Dražgošane na milost in nemilost Nemcem. Vsi so se umaknili na planino Kališnik (kraj, ki že spada pod Jelovico), od koder so iz bajte pregnali Dražgošane iz vasi Na pečeh, ki so se še uspeli umakniti pred morijo. Pred morijo se je na Jelovico umaknil tudi Matičev stari ata, star 85 let. Pot do Kališnika je bila za starega človeka zelo naporna, zato je moral večkrat počivati. Nekako na sredi poti med Dražgošami in Kališnikom, kraj se imenuje Počivalo, je oče moral spet počivati. V tem času ga je dohitel štab Cankarjevega bataljona. Ko je soborec Staneta Žagarja videl, da je oče skoraj omagal, je prosil druge, da bi pomagali staremu človeku, da nekako pride do Kališnika. Vodstvo pa gaje zavrnilo, da se zdaj nima časa ukvarjati s temi ljudmi ... Za borci pa je mimo Matičevega starega ata prišla Brinovcova mama, ki je bila noseča, z leto in pol starim otrokom v košu. Pomagala je Maticovemu očetu, da so skupaj nekako prišli do bajte na Kališniku. Ob 11. uri zvečer pa se je 31 domačinov, ki so se zatekli v to bajto in med katerimi je bila tudi 10-letna deklica, ki je sedaj moja žena, moralo spet umakniti štabu Cankarjevega bataljona (približno 15 partizanov) in si poiskati novo zatočišče v drugi eno uro oddaljeni bajti na Pstinah.

V ponedeljek zjutraj, 12. januarja ob 8. uri so Nemci vdrli v vas Pri cerkvi. Vse hiše v vasi so obkolili in vse moške, ki so jih dobili po hišah, nagnali v Pikcovo hišo, med njimi tudi mojega očeta in strica, in jih nato odgnali v župnišče in prosvetni dom ter jih žive zažgali. Vseh žrtev je bilo 18. Takrat sem svojega očeta zadnjič videl.
To je pričanje Dražgošana |  12 .01. 2015 ob  10: 09
Že prvi dan bojev, v petek 9. 1. 1942, je moj oče prosil partizane, naj odidejo iz vasi, ker so Nemci premočni, da bi jih partizani lahko premagali. »Pojdite iz vasi! Jaz vem, kaj je vojska in vojna, ker sem bil v prvi svetovni vojni. Nemci tega ne bodo dopustili. Ljudje bomo nesrečni, vas pa bodo premagali ali pa se boste morali umakniti. Pripravljeni smo vam voziti hrano na Jelovico, samo pojdite iz vasi!« jih je rotil oče. Na Jelovici je bilo namreč takrat veliko planinskih in gozdarskih koč. Vendar so bili partizani odločeni, da se bodo uprli in da bodo ljudi branili pred Nemci, če bi ti napadli. Tudi Stane Žagar in Jože Gregorčič sta bila enakih misli, češ, uprli se bomo, pa bo, kar bo. Možje, ki so bili za to, da bi se umaknili in so vodstvo tudi prosili, da to storijo, so morali odstopiti. Tudi komandir čete, tovariš Pečnik, je menil, da se je treba umakniti iz vasi. Zato so ga kmalu odstranili iz svojih vrst ... Ko so borci videli, kaj se dogaja, jih je vsaj 120 pobegnilo že prvi dan bojev. Partizani tudi orožja niso imeli veliko. Slišal sem, kako so se v petek zvečer (9. 1.) pri nas doma partizani pogovarjali o tem, da ima nekdo samo še pet metkov, drugi le tri, borec z jugoslovansko zbrojevko pa je dejal, da ima samo dva šaržerja.
Sem nas vodijo tisti ki so izropali Sloveniji - Revolucija po Moše Pijade se nadaljuje  |  12 .01. 2015 ob  09: 42
Ubitih 9 partizanov in 41 Dražgošanov. Seveda ker so partizani izzivali Nemce in ko se je bilo potrebno boriti so jo strahopetno ucrli v gozd in vaščane pustili na nemilost Nemcev. Vaščani so jih pred spopadom lepo prosili da zapustijo vas. Seveda je niso dokler ni postalo prevroče za zajce strahopetne.Tudi sedaj se repenčijo po Dražgošah saj prihajajo na oglede uspehov revolucije. Ko bo prevroče pa ne bodo več prišli se bodo poskrili v mišje luknje.kot takoj po osamosvojitvi.

Moše Pijade, s prvega zasedanja AVNOJ-a novembra 1942. v Bihaću:

“Potrebno je zato stvoriti toliko mnogo beskućnika, da ovi beskućnici budu većina u državi.
Stoga mi moramo da palimo.
Pripucaćemo pa ćemo se povući.
Nemci nas neće naći, ali će iz osvete da pale sela.
Onda će nam seljaci, koji tamo ostanu bez krova, sami doći i mi ćemo imati narod uza se pa ćemo na taj način postati gospodari situacije.
Oni koji nemaju ni kuće ni zemlje ni stoke, brzo će se i sami priključiti nama, jer ćemo im obećati veliku pljačku.
Teže će biti sa onima koji imaju neki posed. Njih ćemo povezati uza se predavanjima, pozorišnim predstavama i drugom propagandom … Tako ćemo postepeno proći kroz sve pokrajine.
Seljak koji poseduje kuću, zemlju i stoku, radnik koji prima platu i ima hleba, za nas ništa ne vredi. Mi od njih moramo načiniti beskućnike, proletere…
Samo nesrećnici postaju komunisti, zato mi moramo nesreću stvoriti, mase u očajanje baciti, mi smo smrtni neprijatelji svakog blagostanja, reda i mira…”
Sloveniji |  12 .01. 2015 ob  09: 39
je komunizem pobil več kot Fašizem in nemški hitlerjev nacionalizem.
1