Poporodna depresija pri moških je nekoliko drugačna kot pri ženskah, pri katerih se ta izraža v obliki žalosti, otopelosti, zaskrbljenosti, utrujenosti, izgube apetita in pomanjkanja motivacije, kar se običajno naravno izboljša v dveh tednih po porodu (pri približno 13 odstotkih novopečenih mamic se lahko razvije v popolno poporodno depresijo), medtem ko se pri moških depresija kaže tudi in predvsem v obliki agresije ter sovraštva. Tako kot pri ženskah (močan padec estrogena) tudi pri moških po porodu pride do hormonskih sprememb, saj imajo nekateri nižjo raven testosterona. Hormoni sicer niso edini krivec za ta pojav.

Moški, ki trpi za poporodno depresijo, postane bolj impulziven, razdražljiv in jezen. Začne se umikati, mučijo ga frustracije, zavrača skrb za otroka, ima negativen pogled na svet, znatno se mu zmanjša zanimanje/užitek v vseh aktivnostih, ne vidi užitka v novi vlogi ipd. Na pojav poporodne depresije pomembno vplivajo večja utrujenost, živčnost, notranji nemir in večja razdražljivost. Očetje, ki se spopadajo s tovrstnimi težavami, pogosteje posežejo po alkoholu in prepovedanih substancah, so nasilni, partnerici preprečujejo dojenje, želijo spati ločeno, se prepirajo o vzgoji in odnosu do otroka. Lahko se izraža tudi tako, da so precej tihi in se zakopljejo v delo ali hobije.

Dejavniki tveganja za pojav poporodne depresije pri moških so stres, pomanjkanje podpore s strani družine, partnerice oz. prijateljev, pomanjkanje očetovske figure v mladosti, težave s povezovanjem z otrokom, ljubosumje na partnerja zaradi povezanosti z otrokom, izključenost iz vzgoje, travmatičen porod (postravmatska stresna motnja), občutek, da niso dobri v vlogi očeta in poporodna depresija pri partnerici. Žalost, občutek praznine, umik od bližnjih, občutek neuspeha in tudi misel o samomoru se lahko pojavijo nekaj tednov po rojstvu otroka, trajajo pa lahko tudi eno leto ali več.

Potrebno se je zavedati, da poporodna depresija ne vpliva samo na očeta, ampak tudi na zdravje otroka. Sodeč po študiji, objavljeni v reviji ameriške akademije za otroško in mladostniško psihiatrijo (angleško Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry), je očetova poporodna depresija – zaradi tega imajo manj interakcije s svojimi dojenčki, kar se pozna pri čustvenem razvoju otroka –, povezana s psihološkimi motnjami otroka sedem let kasneje. Tak primer je opozicijska kljubovalna motnja (OKM), ki se uporablja za opis otrok in mladostnikov, ki imajo ponavljajoči se vzorec negativnega in kljubovalnega odnosa (predvsem) do ljudi, ki jih dojemajo kot negativno avtoriteto.

Številni moški ne poiščejo strokovne pomoči, saj se zavedajo, da bi morali biti oni tisti, ki nudijo podporo partnerki in otroku. Največje tveganje za pojav poporodne depresije je pri tistih moških, ki bodo prvič postali očetje, saj gre za veliko življenjsko spremembo. V primeru tovrstnih težav strokovnjaki priporočajo, da se obrnete na osebnega zdravnika ali terapevta, pomaga pa tudi pogovor z ljudmi zunaj gospodinjstva in zadosten spanec, saj pomanjkanje le-tega škoduje ne le fizičnemu, ampak tudi duševnemu zdravju.