Minister Gašperšič, ki se je v torek v Luganu v Švici udeležil ministrske konference Züriškega procesa, je danes prisostvoval slovesnosti ob odprtju 57 kilometrov dolgega predora skozi Alpe, katerega gradnja je stala 11 milijard evrov in trajala več kot 17 let. "Vsi skupaj smo lahko ponosni, da se je v Evropi zgradil tak objekt, ki nam kaže tudi sposobnosti in znanja, ki jih v Evropi imamo," je dejal Gašperšič.

S švicarskimi kolegi se je že pogovarjal o gradnji predora in financiranju, saj je ta podoben predvidenemu načinu financiranja izgradnje drugega tira proge Divača - Koper. "V Švici so za predor vzpostavili posebno projektno podjetje švicarskih železnic, ustanovljeno za potrebe priprave, planiranja in izgradnjo projekta," je pojasnil.

Podjetje se je financiralo iz posebnega sklada

Pomembna razlika pa je v tem, da je bilo omenjeno podjetje financirano s proračunskimi viri, in sicer iz dajatev pri prodaji in registraciji vozil ter prodaji goriv. "Ustanovili so poseben sklad, iz katerega se je podjetje financiralo, njegovo poslovanje pa so zelo natančno nadzirali ministrstvo, vlada in tudi parlament. Tako da je vse potekalo zelo kontrolirano, pregledano," je izpostavil minister.

Gašperšič je v Luganu v Švici v torek vodil tudi srečanje ministrov, pristojnih za promet držav Züriškega procesa in najvišjih predstavnikov Evropske komisije. Pregledali so delo, opravljeno v dveletnem predsedovanju Slovenije tej mednarodni iniciativi, ki zajema predstavnike vseh alpskih držav, predsedovanje pa je po Sloveniji prevzela Italija.

V času slovenskega predsedovanja največ pozornosti namenili sistemom upravljanja v Alpskem območju

Največ pozornosti v času slovenskega predsedovanja so delovne skupine namenile sistemom upravljanja v Alpskem območju. Ukvarjale so se z upravljanjem težkega tovornega prometa in prometnih nesreč, z okoljskimi kazalniki in vplivi, z zbiranjem podatkov glede prometa in mobilnostjo ter z varnostjo v železniških predorih na območju Alp, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

Gašperšič je na konferenci izpostavil, da ima prometna infrastruktura, ki prečka alpsko območje, pomembno vlogo pri ustvarjanju notranjega trga in pri vzpostavljanju učinkovitega vseevropskega omrežja. Visokokakovostni železniški promet na področju tovornega prometa na dolge razdalje in preko goratih področij pa je nedvomno prednost za celoten alpski prostor.

Potrebno je trajnostno izvajanje ukrepov

Za trajnostno in varno upravljanje cestnega tovornega prometa na tem ekološko in prometno-tehnično zahtevnem območju je treba izvajati vse potrebne ukrepe in hkrati v prid okolja in gospodarstva ter zdravja prebivalstva podpirati preusmerjanje prometa na ekološko sprejemljivejše prometne nosilce, to je predvsem na železnico, je izpostavil Gašperšič.

Švica je vodilna na tem področju, saj skoraj 70 odstotkov tovora, ki potuje preko nje, potuje prek železnice. Druge države so v tem pogledu precej slabše, je povedal Gašperšič in pojasnil, da ima Avstrija kot naslednja najuspešnejša država ta delež le pri 40 odstotkih, ostale države pa še nižje.

"Prizadevamo si, da bi tudi v Sloveniji modernizirali železnice," je dejal minister in dodal, da bo tudi drugi tir pri tem zelo pomemben. Že sedaj gre 60 odstotkov tovora iz Luke Koper na železnice, v prihodnje, ko se bodo količine tovora povečale, pa želijo ta odstotek še povišati ali vsaj ohraniti.