Starc poudarja, da ima šport veliko "stranskih učinkov". Otrokom privzgoji delovne navade, red in samozavest, te vzorce vedenja pa lahko nato prenašajo tudi na vsakdanje učenje. "Pri športu je tako, da če ti ne uspe, poskusiš znova. Glavna stvar je, da se pobereš, kar je pomembno tudi pri učenju," je poudaril.

Kot pozitivno je izpostavil tudi učenje med gibanjem. Pri takem načinu učenja naj bi namreč otroci začeli določene kognitivne procese obdelovati z gibalnim korteksom v možganih, ne pa s frontalnim, kot sicer, je dejal. To je po njegovih besedah pomembno, saj je gibalni korteks najsposobnejši del možganov, kjer se informacije najhitreje obdelujejo, tako pridobljen spomin pa je trajnejši.

Na fakulteti za šport so skupaj s pedagoško fakulteto opravili preizkus, kjer so otroke učili geometrije tako, da so like prikazovali s svojimi telesi, druga skupina pa se je geometrije učila sede. Preverjanja znanja, ki so ga v obeh skupinah opravili po večdnevnem sklopu učenja, ni pokazalo razlik. So se pa na preizkusu, ki so ga opravili čez leta, bistveno bolje izkazali učenci skupine, ki se je učila s pomočjo gibanja.

Uvajanje učenja med gibanjem pri vseh predmetih ni mogoče. Kjer je, bi za učitelje pomenilo dodatno obremenitev, a bi se po oceni Starca trud povrnil, saj da bi bili odnosi med učitelji in učenci boljši. S tem bi zmanjšali tudi problematiko sedenja v šolah. V finskih šolah so, tako Starc, začeli opremo v razredih prilagajati gibanju, denimo s sobnimi kolesi, ki jih otroci lahko uporabljajo, ko so utrujeni od sedenja.

Tudi dodatne ure športne vzgoje dobro vplivajo na učne sposobnosti. Na Švedskem so po besedah Starca izvedli raziskavo, v kateri so skupini otrok dodali dve uri športne na teden, hkrati pa nekoliko skrajšali ure švedščine, angleščine in matematike. V drugi skupini pa sprememb niso uvedli.

Pri nacionalnih preverjanjih znanj so ugotovili, da so učenci, ki so jim skrajšali obseg predmetov in povečali obseg športne vzgoje, dosegli bistveno boljše rezultate, kot učenci v skupini brez sprememb, je pojasnil. Zato se zavzema, da bi v Sloveniji prevetrili učne načrte in jih naredili bolj realne, v šolah pa okrepili ure športa.

Na fakulteti za šport ob tem opozarjajo, da posledice koronskih ukrepov v povezavi z gibalnim razvojem otrok še vedno ostajajo. Najnovejše rezultate meritev za športnovzgojni karton bodo javno predstavili 6. junija. Kot je sicer znano, so lanskoletni rezultati meritev pokazali, da je gibalna sposobnost otrok tudi po odprtju osnovnih šol, ki so bile v času epidemije covida-19 večinoma zaprte, slaba.