Stranke izpostavljajo rebalans

Prav na program dela je ob vprašanju, kakšno politično jesen pričakuje, napotila tudi največja koalicijska stranka PS, ki drugih komentarjev sicer ni dajala.

V največji opozicijski stranki SDS menijo, da nas "glede na vladne napovedi in po občutnem povečanju davkov sredi poletja tudi jeseni čakajo predvsem nova davčna bremena". Kljub temu po njihovih ocenah proračunski primanjkljaj očitno ne bo nič manjši. Najvišjo ceno nove davčne politike bo plačal srednji sloj, "saj bodo družinski proračuni zaradi davčnih prijemov vlade Alenke Bratušek občutno tanjši," opozarjajo v SDS. Prvak SDS Janez Janša je v začetku tabora SDS v Lepeni v soboto ponovno ocenil, da je smer, v katero gre Slovenija, napačna. Napoveduje, da bo Slovenija najpozneje v začetku prihodnjega leta padla s finančnih trgov in bodo prišli na pomoč drugi.

Po besedah vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana bo jesen v luči priprave rebalansa proračuna zahtevna. A je posvaril, da morajo sprejeti ukrepe, ki ne bodo preveč prizadeli ljudi, ki že sedaj težko živijo. SD pričakuje, da bosta Bratuškova in finančni minister Uroš Čufer poslanski skupini predstavila predloge ukrepov, še preden gre rebalans v DZ.

Rebalans med ključne projekte uvršča tudi prvak DL in minister za notranje zadeve Gregor Virant, ki pa poudarja še začetek prenosa slabih terjatev na slabo banko. Med projekti svojega resorja za jesen izpostavlja novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki utegne biti najtrši oreh v pogajanju s sindikati, in ukrepe za zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju. S političnega vidika bo med bolj občutljivimi projekti obravnava odškodninske sheme za izbrisane, DZ pa bo obravnaval tudi nekaj zakonov za zmanjšanje korupcijskih tveganj pri financiranju političnih strank.

Znotraj koalicije bitka za pokojnine

Prvak DeSUS Karl Erjavec ocenjuje, da bo politična jesen težka, ker bo morala vlada pospešiti sanacijo bank in privatizacijo državnih podjetij. Erjavec je spomnil, da se bodo ukvarjali predvsem s pripravo rebalansa proračuna za prihodnje leto, DeSUS pa da "bo moral preprečiti znižanje pokojnin". "To bo težka bitka, ki jo mora DeSUS dobiti," je navedel Erjavec in zagotovil, da bo pri tem vztrajal.

V SLS menijo, da bo jesen ura resnice za sedanjo vlado. Pričakujejo, da "se bodo v vladi čez poletje streznili, začeli v normalnih okvirih načrtovati proračun ter nehali dramatično poglabljati proračunsko luknjo". Vztrajali bodo s pozivi vladi, da "obrzda odhodkovni del proračuna, ki ga nerazumno krpa zgolj z novimi davki". Po uveljavitvi višjega DDV gospodarstvo namreč ne bo zmoglo bremena nepremičninskega in kriznega davka. Pričakujejo tudi dopolnitev njihovega predloga izvedbenega zakona za fiskalno pravilo, ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti ter odpiranje novih delovnih mest, pa tudi priprave na zdravstveno reformo.

Predsednica NSi Ljudmila Novak jeseni pričakuje vrsto novih zakonov, upa pa, da bo vlada spremenila predlog obdavčitve nepremičnin, ki je na noge že spravil kmete. Strinja se, da bodo določeni rezi v javno porabo še potrebni, vendar želi, da so premišljeni, sorazmerni, pravični in vzdržni. Po njenem mnenju je treba še poseči v javni sektor, medtem ko je področje družine po njenem mnenju utrpelo že dovolj ukrepov.

Stranke se zavedajo možnosti protestov

Če bodo pregloboko zarezali v socialne prejemke, pokojnine, je po mnenju Hana realno, da med državljani "zavre", zato bi se "s pametnimi ukrepi temu rad izognil". Ljudje, ki gredo na ulico, ne gredo kar tako, ampak zato, ker težko živijo, je posvaril.

Tudi po Virantovem mnenju so demonstracije možne. Po njegovih besedah tudi pomenijo uresničevanje ustavne svoboščine, ne morejo pa rešiti prezadolženosti in nizke konkurenčnosti. Če bodo ukrepi pravični, pa po njegovem mnenju nikjer ne bo prišlo do bistvenih znižanj pravic.

Erjavec opozarja, da bi protesti še otežili reševanje krize, a svari, da do njih lahko pride ob sprejemu morebitnih neenakomernih ukrepov. Proteste bi po njegovem mnenju zagotovo sprožilo znižanje pokojnin.

Tudi predsednica NSi opozarja, da bi nepravični ukrepi ljudi lahko pognali na ulico. Vendar pa ocenjuje, da je možnost protestov pod sedanjo vlado manjša. Ulica se je namreč "zgodila pod prejšnjo vlado", je spomnila, v ozadju pa so bili po njenih ocenah akterji, ki so sedaj "prišli do besede in lahko v vladi do neke mere uresničujejo svoje interese".

 Plodna tla za nastanek novih strank

V skladu z napovedmi v zadnjem času v večini parlamentarnih strank tudi ocenjujejo, da je v prihodnjih mesecih zelo verjeten nastanek kakšne nove stranke.

Han ob tem upa, da posamezniki ne bodo izkoristili težkega finančnega položaja v državi. "Iz foteljev institucij gledajo, kaj bi naredili. To je nekorektno, saj so bili nekateri 15 let pri koritu in so lahko vplivali na dnevno politiko. Sedaj, ko ne opravljajo več tako pomembnih funkcij, pa bi se šli predsednika vlade," je denimo dejal o Igorju Šoltesu, ki se omenja kot možen vodja morebitne nove stranke.

Za Viranta so nove stranke lahko dobrodošla poživitev na političnem prizorišču. Erjavec pa meni, da gre za slovensko politično folkloro. Zato upa, da volivci "ne bodo več nasedali lažnim mesijam, saj so na koncu ponavadi razočarani".

Novakova opozarja, da nekateri vedno znova izkoristijo stisko ljudi za uresničitev svojih interesov. Ustanovitev nove stranke se ji zdi možna, saj da je "levica vedno spretno krmarila in ustanavljala nove stranke z istimi ljudmi".

Ob tem pa je najbolj pričakovana verjetno odločitev znotraj že obstoječe stranke PS. Virant, Erjavec in Han so namreč spomnili, da bi morebitni vnovični naskok Zorana Jankovića za predsednika PS pomenil konec vladne koalicije.