Novoletni dan po ljudski dediščini sodi med tri božiče, med katerimi je poleg božičnega dne še praznik svetih treh kraljev, 6. januar. Kjer so pekli tri božične kruhe, so za novo leto spekli drugega od njih. Po drugi svetovni vojni je 1. januar postal dan, ko je treba pogledati, kaj je pod novoletno jelko ponoči pustil dedek Mraz.
SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO ZA NOVOLETNI DAN PRAVI TAKO: Za 'drugi božič' na mizi naj ne bo piščanca
Slovenija
Poleg božičnega kruha so za novo leto tako kot v celotnem božično-novoletnem času značilne koline. Ne sme pa biti na mizi meso perutnine. Po pojasnilih etnologov je razlog v simbolnem sporočilu, ki ga ima gibanje prašiča oz. perutnine. Perutnina namreč pri hoji praska s kremplji nazaj, medtem ko prašič rije z rilcem naprej. Svinjsko meso tako v tem času na simbolni ravni pomeni pogled naprej, je za STA potrdila etnologinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu.
Na novoletni mizi od potic do sarme
V tem času so na mizi tudi različne potice in pogače z nadevi, značilnimi za ta letni čas. Takšni sta denimo orehova ali lešnikova potica. Zelo dolgo tradicijo pa ima po navedbah etnologov medena potica, ki je prav tako primerna v tem obdobju.
Po drugi svetovni vojni je za prvi dan novega leta postala značilna jed sarma, ki jo pripravimo iz listov kislega zelja, v katere zavijemo mleto meso in riž. Nekateri jo delajo z omako, drugi brez. Sarma pomaga pregnati alkoholnega mačka po najdaljši noči v letu, ugodno pa vpliva tudi na prebavo, poudarjajo ljubitelji te jedi.
Pred novoletnim dnevom radi poskrbimo, da nam po neprespani najdaljši noči v letu ne bo treba kuhati. Glede na to postrežemo že prej pripravljene jedi, ki so lahko ne le sarma, ampak tudi denimo jota ali francoska solata, prav pa nam pride tudi hrana, ki je ostala od silvestrovanja, je za STA dejala kustosinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) Nena Židov.
Novo leto čas za vedeževanje
Sicer pa naša ljudska dediščina po pojasnilu kustosinje v SEM pozna številna značilna ravnanja na novoletni dan. Tako kot za božič je bilo ponekod tudi na novoletni dan še v začetku 20. stoletja v navadi, da so v studenec ali vodnjak obredno metali kovance, kruh, drobtine ali jabolka. Na tak način so bodisi simbolno izrazili prošnjo za čisto in zdravo vodo ali pa so se želeli obvarovati pred utopitvijo ali poplavo.
Novoletni dan je bil po njenih besedah tudi čas za vedeževanje. Dekleta so ugotavljala, ali se bodo v novem letu poročila in s kom. Ponekod pa je bil prvi dan v letu dan, ko so izkazovala fantom ljubezen. Tako so denimo v Železnikih dala fantom posebno medeno pecivo, imenovano krajček.
Dogodki na 1. januar napovedovali dogajanje v letu
Na podlagi dogodkov na novoletni dan so sklepali, kaj se bo dogajalo skozi leto. "Šlo je za magijo podobnosti," je dejala Nena Židov. Tako so verjeli, da bo tisti, ki bo na novoletni dan prvi prišel od maše, vse leto zelo hiter. Za tistega, ki je na prvi dan v letu padel, pa so verjeli, da bo tistega leta umrl. Močno je bilo tudi prepričanje, da bo hiši prineslo nesrečo, če bo na prvi dan v letu prva prišla vanjo ženska.
Nenazadnje je bil prvi januar dan, ko so napovedovali vreme in letino v novem letu. Eden od načinov je bilo napovedovanje s čebulo, ki so jo razrezali na 12 delov in posolili, pri čemer je vsak kos predstavljal enega od mesecev, je še povedala kustosinja v SEM.