Na okrogli mizi o shemah kakovosti in komunikaciji s potrošnikom so udeleženci poudarili, da je treba kupcu sporočiti, kaj pomeni znak Izbrana kakovost Slovenije. Na trgu je namreč še vedno precej zmede, prav s to shemo pa proizvajalci kupcem dokazujejo, da jim lahko popolnoma zaupajo. Zato je pred nami vrsta aktivnosti, v katere so vključeni vse pristojne ustanove, kmetijsko ministrstvo, pridelovalci in predelovalci.

Janja Kokolj Prošek z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povedala, da so ta hip certificirani oziroma lahko nosijo znak Izbrana kakovost Slovenije izdelki iz mleka ter piščančjega in govejega mesa, ki izpolnjujejo osnovne zahteve specifikacij. Na splošno pa so to izdelki, ki so pridelani in predelani v Sloveniji, torej mora biti mleko namolženo v Sloveniji, živali pa tu rejene, zaklane in predelane.

Da mora biti celotna linija v Sloveniji, velja za mleko in piščance, pri govejem mesu pa, ker nimamo dovolj živali, ta hip velja, da morajo biti živali najmanj sedem mesecev rejene v Sloveniji, potem pa tu zaklane in predelane. "Znaka nima noben izdelek, ki ima poreklo zunaj Slovenije," je poudarila Kokolj Proškova.

Predsednica upravnega odbora zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič je povedala, da pri njih odkupujejo le slovensko mleko. Tisti, ki ga tudi uvažajo, pa ga morajo pri predelavi ločiti, tako da ne pride v stik s slovenskim.

"Skrajni čas je, da potrošnik, ko vidi na embalaži znak Izbrana kakovost Slovenije, ve, za kaj gre. Vsi, ki smo vstopili v shemo izbrane kakovosti, se moramo zavedati, da tu ni, če tako rečem, 'šmuglanja', ker če bo samo eden naredil napako, pade cela shema, izgubili bomo zaupanje potrošnikov, kar je najbolj pomembno," je poudarila.

Dodala je, da so se morali vsi v shemi certificirati, kmetje svoje kmetije, kar pomeni zaobljubo, da bodo upoštevali vse predpisane standarde pri pridelavi, tudi mlekarne morajo upoštevali vse, kar specifikacija zahteva. "Biti moramo pošteni in mislim, da je skrajni čas, da pri slovenskem kupcu znova zbudimo tisto zaupanje, ki nemalokrat manjka," je še povedala.

Ob tem se je prvič v zgodovini slovenskega kmetijstva, zadružništva in živilskopredelovalne industrije zgodilo, da so pridelovalci in predelovalci strnili vrste, se združili in ob pomoči ministrstva, zbornic, zadružne zveze, zbornic kmetijsko-živilske industrije in podjetij stopili v shemo ter s tem poskusili povečati prodajo slovenskih izdelkov.

V preostalih šestih sektorjih - pri sadju, žitu, zelenjavi, oljčnem olju, medu in vinu - se še odločajo o vstopu v shemo, na današnjem pogovoru pa so poudarili, da gre pri izbrani kakovosti za razliko od drugih za krovno shemo, za katero stoji država. Kupci pa so lahko prepričani, da v izdelkih ni dodanih manj vrednih sestavin oziroma nadomestkov na škodo kupca, obenem pa podpirajo domačo predelovalno industrijo, v kateri je zaposlenih več kot 12.000 ljudi. V Slovenijo namreč letno uvozimo za 1,6 milijarde evrov hrane.

Čeprav morajo za shemo vsi prispevati svoj delež, za pridelovalce mleka ga za zdaj plačujejo mlekarne, odpora po besedah direktorja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branka Ravnika ni, kmetje pa si želijo, da bi se vstop v shemo poznal tudi pri odkupni ceni.

Po raziskavi kmetijskega ministrstva 88 odstotkov anketiranih Slovencev meni, da so slovenska živila bolj kakovostna, več kot 80 odstotkov, da je slovenska hrana vredna zaupanja, delež tistih, ki so za kakovostno hrano pripravljeni plačati več, pa se je s treh odstotkov leta 2013 dvignil na pet do šest odstotkov.