Deklić je nahajališče odkril letos spomladi, ko se je s soprogo in še eno kolegico sprehajal po obali Raškega zaliva, na področju med krajema Sveti Mikula in zalivom Kalavojna. Nenadoma je v daljavi zagledal ploskev s številnimi luknjami, ki so si sledile v pravilnem zaporedju in takoj je pomislil, da bi lahko šlo za fosilizirane sledi stopal dinozavra (ihnofosili).

"Odšel sem do lokacije, kjer sem imel kaj videti. Površino z več kot 200 okroglo-elipsastimi sledmi, razporejenimi v več vrstah," je Deklić povedal za portal Glas Istre.

Takoj po odkritju je nahajališče fotodokumentiral in fotografije poslal prof. Aleksandru Mezgi z Geološkega oddelka naravoslovno-matematične fakultete v Zagrebu. Mezga si je tudi sam prišel ogledati nahajališče in potrdil je, da gre za sledi dinozavra iz rodu sauropodi. Ti so imeli zelo dolge vratove, dolge repe, majhne glave in štiri debele, stebrom podobne noge. Bili so rastlinojedi. Znani so bili po ogromnih velikostih in se uvrščajo med največje živali, ki so kdaj koli živele na kopnem. Zaradi dotrajanosti sledi jih žal ni bilo mogoče povezati s točno vrsto iz rodu sauropodi.

Da bi ugotovitve znanstveno potrdili, so opravili laboratorijske analize vzorcev kamnite plošče. Potrdili so, da gre za kamnino, ki je res nastala v času, ko so po Zemlji hodili dinozavri. Njena starost je ocenjena na okoli 90 milijonov let. Kamnine so nastale iz obalnih blatnih nanosov mirnega paleokolja, kar je bilo ključnega pomena za fosilizacijo sledi.

Fosilizirani ostanki dinozavra, ki so jih našli v Ribiški vasi pri Devinu. Foto: Facebook Musei di Trieste/Museo di storia naturale

Deklić in Mezga sta z analizo sledi stopala ugotovila, da bi lahko šla za odtis dinozavra iz rodu sauropodi s povprečno višino bokov 1,5 metra. Ob tem velja spomniti, da je bilo podobno nahajališče najdeno v Savudriji, na območju Alberi–Crveni Vrh pri Umagu. Laboratorijske analize hrvaškega geološkega instituta so potrdile, da je Deklićevo odkritje prvo tovrstno na vzhodni obali istrskega polotoka.

Istrski polotok je najbolj bogato nahajališče na Hrvaškem s fosiliziranimi ostanki dinozavrov. Najbolj poznani so na Brionih in Kamenjaku, na območju Umaga, Novigrada, Poreča, Rovinja, Pule, na področju občine Bale, Tar-Vabriga in Brtonigla. Vsa nahajališča so zaščitena. Poseben paleontološki rezervat Datule-Barbariga se nahaja pod morjem pred danes znanim avtokampom Mon Perin.

V devetdesetih letih so na tem območju našli več fosiliziranih kosti dinozavrov iz rodu sauropodi, ki so bili leta 1998 opisani kot nova vrsta tega rodu Histriasaurus Boscarollii. Ime je vrsta dobila po istrskem polotoku in priimku osebe, ki je našla prvo fosilizirano kost. Rezervat se uvršča med svetovno pomembna nahajališča.

Kot je še dejal za medije Deklić, so takšna nahajališča zanimiva tudi za turizem in Istra ima vse predispozicije. V tujini so takšna nahajališča zaščitena kot geoturistična in geoedkuativna. Spomnimo, podobno nahajališče imamo v naši neposredni bližini v Ribiški vasi pri Devinu.