Evropski fiskalni odbor, katerega naloga je ocenjevanje izvajanja fiskalnega okvira unije in oblikovanje predlogov za njegov nadaljnji razvoj, je bil ustanovljen leta 2016. Vodi ga Niels Thygesen z univerze v Koebenhavnu, ki je danes na video srečanju z novinarji povedal, da je svetovanje glede ustrezne fiskalne politike območja evra izjemno zahtevno. Tempo cepljenja proti covidu-19 se sicer pospešuje, toda epidemiološke razmere ostajajo negotove, gospodarsko okrevanje držav članic pa je neenakomerno.

Okrevanje je sicer močno v vseh državah z evrom, temelji pa na izboljšanju svetovnih gospodarskih napovedi, ponovni oživitvi zasebne potrošnje, izvajanju evropskega instrumenta za obnovo in odpornost ter še vedno znatni fiskalni in denarni podpori držav prizadetim v pandemiji covida-19.

Z ukinjanjem omejitvenih ukrepov in napredovanjem cepljenja proti covidu-19 naj bi se obseg BDP območja evra leta 2022 povečal za več kot štiri odstotke, podobno rast odbor pričakuje tudi v letu 2021. Posledično bi morala njegova vrednost leta 2022 preseči tisto iz leta 2019, to je zadnjega leta pred pandemijo. Čeprav je v prejšnjih letih upadal, bo strukturni primanjkljaj v območju evra ostal blizu ravni iz leta 2020 in približno za tri odstotka BDP višji kot leta 2019. Tako bo gospodarstvo še naprej deležno precejšnje podpore iz proračunov držav članic.

Na podlagi trenutnih napovedi evropski fiskalni odbor državam članicam priporoča, naj ohranijo fiskalno podporo tudi še v letu 2022. Zdi se, da so ukrepi, ki so jih države do danes sprejele oz. jih z gotovostjo napovedale, dosegli ustrezno stopnjo fiskalne podpore. Odbor meni, da je treba ukrepe odpravljati le postopoma, medtem pa naj države izdatke ohranjajo nad ravnmi pred krizo. Pomemben pospešek gospodarski rasti v letu 2022 bo dal evropski instrument za obnovo in odpornost. Glede tega odbor meni, da predvsem državam z visokim dolgom ponuja priložnost za podporo okrevanju z dodatnimi naložbami in reformami, ne da bi to na srednji rok vplivalo na vzdržnost javnih financ.