Evropska komisija je v torek predlagala še šestmesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem prostoru, tudi na avstrijsko-slovenski meji, ki pa naj bi bilo zadnje. V tem obdobju naj bi Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki začasni nadzor še izvajajo, ta ukrep postopno odpravile in nadomestile s sorazmernimi policijskimi kontrolami. Predlog komisije morajo potrditi še članice unije, ki o tem odločajo s kvalificirano večino.

Kot so spomnili na MNZ, je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar že 21. aprila pisala Evropski komisiji in v pismu poudarila, da se po slovenskem prepričanju lahko ogroženost schengenskega območja objektivno izkazuje predvsem s številkami nedovoljenih prehodov notranjih meja.

Slovenija je tako v celem letu 2016 od avstrijskih varnostnih organov sprejela 76 tujcev, ki so v Avstrijo vstopili z ozemlja Slovenije, v letu 2017 pa do tega dne le 11. "Zanemarljive številke nedovoljenih prehodov notranje slovenske meje dokazujejo, da so naši ukrepi na meji učinkoviti," so poudarili na notranjem ministrstvu.

Kot so dodali, so na nesprejemljivost in neupravičenost podaljševanja nadzora opozarjali tudi ob drugih priložnostih, in sicer tako pristojnega evropskega komisarja kot tudi avstrijske kolege. Izpostavili so nujnost prednostnega izvajanja izravnalnih ukrepov v notranjosti namesto na sami meji in dejstvo, da je zunanja schengenska meja s Hrvaško dobro varovana.

Na notranjem ministrstvu opozarjajo, da nadzor na avstrijsko-slovenski meji povzroča stalne zastoje vozil, predvsem pred predorom Karavanke. Pričakujejo, da bodo razmere še posebej kritične v času poletnih počitnic. Nadzor ovira prost pretok oseb, povzroča gospodarsko škodo in negativno vpliva na sodelovanje obmejnih regij, so zapisali.

Dodali so še, da pregledi na notranji meji z Avstrijo v času od uvedbe začasnega nadzora niso prinesli pomembnejših ugotovitev v smislu varnostnih tveganj.