Pred dnevom Mednarodnega boja proti revščini smo obiskali Rdeči križ v Izoli, obrnili pa smo se tudi na območno Karitas v Kopru. Podatki niso prav nič vzpodbudni, prav nasprotno, zastrašujoči. Čudi pa, kako so ljudje v Sloveniji kljub tako težkim kriznim časom še vedno apatični in prav nič revolucionarno nastrojeni. Je to le tišina pred eksplozijo socialne bombe?
Revščina se najbolj občuti v Izoli
Rdeči križ Izola kot humanitarna organizacija pripomore k blaženju revščine in finančnih stisk. Da to zagotovijo, so povezani z raznimi službami v lokalnem okolju: Občino Izola, Centrom za socialno delo, Zdravstvenim domom, Varstvenim dnevnim centrom in Zavodom za zaposlovanje. Opaziti je, da revščina narašča iz dneva v dan. Zapirajo se tovarne, propadajo obrtniki in posledično se ljudje, zmedeni in nebogljeni, znajdejo na Rdečem križu. Pomagajo jim s prehranskimi paketi, s hrano iz intervencijskih zalog, z rabljenimi oblačili, pohištvom, belo tehniko itd …
Letos so dosegli najvišje število vpisanih v socialni program, in sicer 670 posameznikov. V to številko spadajo družine, brezposelni, osebe na socialni pomoči, brezdomci, upokojenci in osebe brez statusa.
Predsednik območnega združenja Rdečega križa v Izoli, Vlado Ostrouška, nam je orisal stanje: "Dejansko je revščina v Izoli velika težava, kot je ne nazadnje po celi Sloveniji. Denarja je pač toliko, kot ga je. Ravno včeraj je župan zagrozil, da bo ukinil tople obroke, ker ga je zbodlo pisanje v Žurnalu, da sem lahko pridejo ljudje, ko nekdo umre. Umrli so dejansko sprostili mesto in tako bi ostal obrok več. Rekel sem županu, da tega nisem pisal jaz, je pa že v naslovu zapisana resnica, kako v Izoli dejansko stojimo!"
V Izoli po nekaterih ocenah pod pragom revščine živi že več kot polovica prebivalstva. Z našo oceno se je strinjal tudi Ostrouška in pri tem navedel ne le uradno število brezposelnih, temveč tudi zaposlenih z mizernimi plačami in številne upokojence.
"Med upokojenci so tudi bivši delavci Delamarisa, ki sedaj prejemajo dokaj skromne pokojnine, ki se gibljejo med 280 do 400 evrov. Ti varčujejo tudi pri vodi, elektriki in kurjenju, obeta se huda zima, ki jih utegne zelo prizadeti,“ je še povedal Ostrouška.
Do sedaj so razdelili skupaj 1690 prehranskih paketov, eno tono pralnega praška, 4,5 tone hrane iz intervencijskih zalog (mleko, moka, testenine, olje, riž), 5670 kosov toplih obrokov, okoli pol tone različnih prehranskih izdelkov, ki so jih darovali Izolani v različnih akcijah in priložnostih ter približno pet ton rabljenih oblačil. Letos pričakujejo še drugo in tretjo dostavo hrane iz intervencijskih zalog in prehranske pakete, nam je povedal Sergio Bergamasco, sekretar na izolski izpostavi Rdečega križa.
Brezdomci so tudi prikriti
Sprejemališče za brezdomce, ki deluje v okviru Škofijske karitas Koper, je odgovor nevladne in humanitarne organizacije na perečo problematiko brezdomstva na istrsko-obalnem področju. Brezdomci so specifična populacija ljudi, ki je v našem družbenem okolju zapostavljena ter posledično odrinjena na družbeni rob.
Darja Zver iz sprejemališča za brezdomce nam je povedala, da brezdomcem zagotovijo hladni obrok za obdobje enega tedna, tuširanje, svetovalni sklop, druženje in nekakšno nadomeščanje družine. V porastu je tudi prikrito brezdomstvo, ko podnajemniki med iskanjem novega prebivališča nimajo kam iti. Ni nam pozabila povedati, da praviloma ne sprejemajo oseb, ki kažejo znake rahle vinjenosti, prepovedano pa je vsako verbalno in fizično nasilje.
Pavla Brec, vodja Istrske območne Karitas, pravi, da imajo na celotnem območju Obalnih občin registriranih okoli 800 prejemnikov socialnih pomoči, v tem letu pa so razdelili že prek 1500 prehrambenih paketov.
V Piranu imajo že drugo leto pod okriljem občine socialno kuhinjo, v okviru katere po en topel obrok na dan dobi 150 ljudi. Obrok je moč dobiti s posebnimi boni za prehrano v šestih gostinskih lokalih na območju občine.