Nasprotniki ustavnih reform, ki jih sestavlja heterogena fronta od nostalgične tradicionalne levice do populistov in desnih strank, so zaznali enkratno priložnost, da z oblasti spravijo Renzija, ki je v začetku leta 2014 kot briljanten mlad politik prišel na čelo vlade kot rešitelj naroda z obljubo, da bo državo očistil politične kaste, ki ji gre samo za oblast.

Renzi vztraja, da gre pri ustavnih reformah za zgodovinsko priložnost za modernizacijo Italije, saj želi doseči večjo politično stabilnost v državi, ki je imela v 70 letih 63 vlad. Zmanjšale bodo tudi prekrivanje pooblastil med vlado v Rimu in deželnimi vladami ter znižale stroške javnih institucij.

Razlogov za ustavno reformo je več

Kratko življenje vlad, ki onemogoča uresničevanje njihovih programov, ni edini razlog za reformo. Oba domova parlamenta imata enake pristojnosti, tako da morata predloge zakonov obravnavati toliko časa, dokler jih v enaki obliki ne potrdijo v obeh, tudi če gre samo za vejice. Včasih to lahko traja tudi več desetletij.

Reforma bo drastično omejila pristojnosti zgornjega doma, senata, kot tudi njegovo velikost. Poslanci tako ne bi mogli več tako enostavno rušiti vlad in blokirati sprejema zakonov.

Reforma se je lotila tudi pristojnosti deželnih vlad, saj se njihove pristojnosti pogosto prekrivajo s tistimi centralne vlade v Rimu.

Kritiki opozarjajo, da bodo glede na lani sprejeto volilno reformo ustavne spremembe prihodnjemu premierju dale preveč moči. Premier bi namreč imel zagotovljen petletni mandat z zagotovljeno parlamentarno večino. Ogrožali ga ne bi niti upori v lastni stranki, saj poslanci ne bi bili več odvisni od volivcev, temveč od odnosa z vodji svojih strank.

Ankete za enkrat napovedujejo zavrnitev reform

Renzi je bil v razpis referenduma prisiljen, potem ko so bile ustavne reforme v parlamentu potrjene, a niso dobile potrebne dvotretjinske večine. Z napovedjo odstopa v primeru neuspeha na referendumu pa je v času, ko se njegova priljubljenost zmanjšuje, glasovanje poosebil in dal volivcem možnost, da na referendumu izrazijo protest proti vladi, še posebej zaradi neuspeha pri oživitvi gospodarstva.

Zadnje javnomnenjske ankete, ki so jih v skladu z zakonodajo objavili 14 dni pred referendumom, napovedujejo zavrnitev reform s 53 odstotki proti 47. Neodločenih je še okoli 22 odstotkov volivcev, na katere računa Renzi.

"Vidim državo, ki si želi sprememb, in zato ne glede na to, kaj pravijo javnomnenjske agencije, verjamem, da še obstaja prostor, da bo prevladal glas za," je dejal ob predstavitvi dosežkov vlade v 1000 dneh.

A poznavalci se bojijo, da bi Renzi po brexitu in izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA ter zavrnitvi prostotrgovinskega sporazuma med EU in Ukrajino na referendumu na Nizozemskem lahko postal naslednja žrtev upora proti vladajoči eliti, ki se širi med volivci na Zahodu.

Spletni portal Politico celo ocenjuje, da se je referendum spremenil v izbiro med Renzijem, ki je kljub kritikam iz Bruslja naklonjen EU, in evroskeptičnim populističnim gibanjem Pet zvezd Beppeja Grilla.

Od odhoda Renzija bi namreč po ocenah poznavalcev največ imelo prav to gibanje, ki je polno novih obrazov in želi referendum o izstopu države iz območja evra.

Tuji vlagatelji se bojijo zavrnitve reforme

Odhod Renzija bi lahko tako pomenil dodatno krepitev populizma in bloka proti EU v Evropi v času, ko pred volitvami v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem dobro kaže francoski Nacionalni fronti Marine Le Pen in nemški Alternativi za Nemčijo (AfD).

V primeru zavrnitve reforme se tuji vlagatelji bojijo, da bi odhod Renzija lahko državo znova vrnil v politični kaos in sprožil širšo krizo v gospodarstvu EU.

Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra in druga najbolj zadolžena država na svetu, je namreč šibak člen.

Javni dolg Italije znaša skoraj 133 odstotkov bruto domačega proizvoda, bančni sektor pa po letih počasne rasti bremenijo slabi krediti. Zato obstaja strah, da bi odhod Renzija lahko sprožil finančno krizo, ki bi ogrozila zelo zadolžene italijanske banke.

Poročanje vplivnega Financial Timesa, da bi lahko propadlo osem italijanskih bank, je v ponedeljek že privedlo do pomembnega padca delnic italijanskih bank in padca na evropskih borzah.

Se Italiji obeta tehnična vlada do leta 2018?

Evropska komisija je referendum označila kot tveganje za gospodarstvo. Italija je sicer v sporu z Brusljem zaradi proračuna za leto 2017, ki naj bi ga dva dni po referendumu potrdil še senat.

Kot poudarja tednik Economist, pa odstop Renzija morda ne bi pomenil katastrofe, kot se bojijo mnogi v Evropi. Tako kot pogosto v preteklosti bi lahko predsednik države Sergio Mattarella oblikoval tehnično vlado do rednih parlamentarnih volitev leta 2018.

Med kandidati za njeno vodenje se po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA omenjajo ministra za gospodarstvo Pier Carlo Padoan in kulturo Dario Franceschini ter predsednik senata Pietro Grasso, vsi člani Renzijeve Demokratske stranke (PD).

Renzi tehnične vlade ne bo vodil

Tovrstna vlada je bolj verjetna od sklica predčasnih volitev tudi zato, ker bi bilo treba po padcu ustavnih reform lani sprejeti novi volilni zakon, ki je povezan s predlaganimi ustavnimi spremembami, dopolniti, preden bi lahko razpisali volitve.

Renzi je že dal vedeti, da tehnične vlade ne bo vodil, saj ni pripravljen sodelovati v "malih igrah politike starega kova".

Kot navaja Financial Times, pa možnosti predčasnih volitev ne gre odpisati, saj k njim pozivata tako gibanje Pet zvezd kot skrajno desna stranka Severna liga. Podprla jih bo tudi desnosredinska stranka Naprej Italija bivšega premierja Silvia Berlusconija, ki je znova pripravljen prevzeti vodenje vlade. Pripravili bi jih lahko v začetku leta.

Politico navaja, da bo Renzi tudi v primeru odstopa ostal na čelu največje parlamentarne stranke. Če bodo volivci reformo podprli, pa je pričakovati, da bo okrepil svoj položaj v Evropi.

Če v primeru poraza ne bi odstopil, bi izgubil verodostojnost ne samo med volivci, ampak tudi v svoji stranki, kar bi mu ob tem, da ni izpeljal svoje ključne reforme, zelo otežilo vladanje do konca mandata, navaja APA.