Očiščenje ali prečiščenje? Že nekaj časa se po nekaterih multipleksih po Sloveniji vrti srhljivi triler The Purge (v slovenskem prevodu Očiščenje), ki nas opozarja na že večkrat predstavljene ideje in sanje o perfektni družbi, utopističnem kraju, kjer so družbene težave minorne in ljudje sobivamo brez pomislekov. Družba, ali tudi država, ki bi nudila vse, kar posamezni član potrebuje. Nikoli pa se nihče ne vpraša, kakšna je dejanska cena za tovrstno idilo.
Zgodba
ZDA leta 2022. Vse je "perfektno". Brezposelnost je na enem odstotku. Vsi so "zadovoljni", ker … se lahko enkrat letno na dan očiščenja za 12 ur izživljajo, tako da je dovoljeno izvajati kriminalna dejanja … vključno z ubijanjem sočloveka. V zgodbi sledimo družini Sandin. James Sandin (Ethan Hawke) je uspešen podjetnik, ki je uspel s prodajo varnostnih sistemov ravno za primere, kot je dan očiščenja. Vendar se vsakoletno običajno mirno skrivanje med štirimi zidovi ter čakanje na zaključek legalne morije spremeni v bežanje in boj za preživetje.
Ideja VS izpeljava
James DeMonaco (Staten Island), nekoliko nepoznan režiser našemu občinstvu, je izkušen v žanru akcijskih trilerjev/srhljivk, saj je sodeloval pri The Negotiator (1997), Skinwalkers (2006) in rimejku Carpenterjevega Assault on Precinct 13 (2005). Tudi tokrat je pri scenariju sodeloval in začutiti je svežo in srhljivo idejo o popolni razpustitvi družbe enkrat letno. Domišljija je filmsko ekipo pripeljala do tiste točke, ki je večji del občinstva prevzelo in sprožilo velik val radovednosti. Pravijo, da se obeta že nadaljevanje.
Igralska zasedba s Hawkom na čelu je zadovoljiva. Hawke se (ponovno) v glavni vlogi znotraj akcijske zgodbe trudi prepričati, žal pa ne doseže tiste prave norme. Njegova žalostna dinamika zavira, prej kot da bi vzpostavljala prostor za nadaljevanje. Ženo v filmu pa odigra privlačna Lena Headey, ki je vsem (moškim) poznana po vlogi žene Leonidasa v ekzemplarnem 300 (2006) in trenutno ena izmed zvezd serije Igra prestolov (2011–). Njena igra je še najbolj prepričljiva in v celotnem filmu je ravno njen lik tisti, ki nosi breme človečnosti in morale.
Sedaj pa z idejo in igralci na stran. Žal se v tem filmu pojavi veliko nesoglasij, nelogičnosti in ne nazadnje pretirano patetiziranje družbe oziroma človeka kot mislečega bitja.
V svojih 85 minutah, ki dejansko lepo zadoščajo, da film ni predolg ali prekratek, se znajdemo večkrat v dilemi, ali je sploh možen tak scenarij. Sprva je treba upoštevati dejstvo, da četudi je film postavljen v prihodnosti, je omenjeno obdobje preblizu, upoštevajoč dejstvo, da se tovrstni ritual očiščenja prične pred nekaj leti. Zatem se gledalec vpraša, ali bi se res lahko nekdo nemudoma prelevil v morilca, ko bi ura odbila 19.00. In naslednji dan po zaključku očiščenja z lahkoto pogledal v oči sosedo, čigar moža je minulo noč zaklal. In zakaj bi bili na primer brezdomci tako brezbrižni in predani usodi, če vedo, da se bo na določen dan ob določenem času nekdo pojavil in jih z veseljem želel pokončati. In še veliko vprašanj se lahko zvrsti, vendar bomo kar tukaj zaključili.
Seveda, film nosi globlji smisel in opozorilo, ki pa ga lahko preprosto zgrešimo, če iščemo tisto visoko kvaliteto akcijskega trilerja in logične rdeče niti. Zgodba nas opozarja na vlogo in sprevrženost kriminala in nasilja v sodobni (morda še vedno poimenovani postmoderni) družbi. Medijska krivda zbanaliziranosti nasilja je prisilila posameznika, da na grozote gleda še kot na reklamo. Pa zvestoba in zanesljivost sta eni izmed ključnih vrednosti naše družbe, ki ju v tem filmu zelo lepo postavijo pod vprašaj. Pa da ne govorimo o problematiki 99 odstotkov, velike razlike med bogatimi in revnimi, sosedskega ljubosumja, populizma itd.
Ali res potrebujemo nasilje, da se sprostimo? Ali bi res ubili soseda, če bi lahko? Ali bi pozabili na naše vrednote, človečnost in solidarnost, ker nam je enkrat na leto dovoljeno vse? Premislite in boste takoj dobili odgovor.