Če pomislimo, še deset let nazaj, ko je Koper imel glavno tribuno nepokrito in so na nasprotni strani stale dotrajane lesene tribune, je bilo po 1000 ljudi le na manj pomembnih tekmah proti nižjeligašem in na manj pomembnih prijateljskih tekmah. Pred desetimi leti so bile prav tako tekme proti Olimpiji ob sredah in celo ob deževnem vremenu ter kakšni dve ali celo tri ure prej na sporedu, pa se je vseeno zbralo na stadionu po 3000–4000 ljudi. Takrat tudi slovenska policija še ni delila kazni za varno uporabo pirotehnike tako kot danes, saj je to očitno v državi problem številka ena. V državi ni več problem, da je vse izropano in nihče ne odgovarja za to, ni problem niti to, da država drsi v bankrot in zopet nihče ne odgovarja za to in da je vedno višja brezposelnost, itd.

Tifozov se je zbralo nekaj čez 100. Na nasprotni strani pa so bili ljubljanski Green Dragonsi. Bilo jih je med 35 in 40. Navijanje Tifozov v prvem polčasu ni bilo nič posebnega, ob golu se je prižgalo nekaj pirotehnike. V drugem polčasu pa je bila slika čisto drugačna, navijalo se je dosti boljše, prav tako se je dvignilo solidarnostno parolo, v znak solidarnosti našim rivalom – Green Dragonsom, saj so bili 20. oktobra 2012 v Mariboru brutalno pretepeni in napadeni (tudi s solzivcem) s strani slovenske policije. Za parolo smo prejeli bučen aplavz tako z glavne tribune kot iz sektorja za gostujoče navijače, ob čemer bi se lahko policija, nekateri rumeni mediji ter politiki resno zamislili.

Nekaj minut kasneje pa smo Tifozi izvedli koreografijo, v kateri smo dvignili dve najlonasti "prevleki" s številko 87. Ta številka ima dvojni pomen. Prvi govori o letnici nastanku Tifozov, drugi pomen pa je letnica, ko je Olimpija nazadnje zmagala na koprskem stadionu. Pod obema "prevlekama" se je prižgalo še nekaj pirotehnike. Tudi pri koreografiji smo prejeli bučen aplavz s strani koprske publike.

Resnici na ljubo, če ne bi navijači poskrbeli za dobro vzdušje, bi bili gledalci na Bonifiki priča pravi uspavanki, kar kaže na to, da brez navijačev slovenski prvoligaški nogomet lahko samo še dokončne propade in umre.

Zaradi prej omenjene (varne) uporabe pirotehnike, ki ni bila po godu glavnemu sodniku in slovenski policiji, se je na ta račun napolnila blagajna državnega proračuna. V nekaj primerih so delili kazni "na pamet", brez da bi preverili, če je obsojeni človek res zagrešil kakršenkoli "prekršek". Vendar je to na slovenskih stadionih že stalna praksa.

Pirotehniko uporabljajo že več desetletij po celem svetu, v Južni Ameriki, v Evropi, prav tako v Aziji in v Afriki. Naj povemo tudi to, da so v Skandinaviji (ki je že kar nekaj let vzor slovenski politiki), na zadnje na Norveškem, sprejeli zakon, da je uporaba pirotehnike na stadionu dovoljena. Pirotehnika je bila in bo ostala sestavni del navijaštva, del navijaške koreografije ne glede na to, kolikšna bo represija s strani države. Je pa res, da se s tako represijo odganja še zadnje navijače in gledalce s slovenskih stadionov, ki jih je iz leta v leto manj, in Nogometna Zveza Slovenije pri tem vneto miži na obe očesi ali pa celo pomaga pri tem procesu.

V naslednjem ponedeljkovem Kotičku za navijače bo prostor namenjen obalnemu rokometnemu derbiju med RD Istrabenz Plini Izolo in RK Cimosom Koprom, kjer sta si v sredo, 7. novembra 2012, nasproti stali tudi dve navijaški skupini – izolski Ribari in Dvanajsti Kopra. V upanju, da bosta obe strani izrazili interes za sodelovanje v rubriki na Regionalobala.si, vas lepo pozdravljamo.