Poročilo je vzelo v poštev enajst glavnih kazalcev: zdravje, izobraževanje, delo in usklajevanje le-tega z življenjskim tempom, ekonomsko dobro počutje, družbene odnose, politiko in institucije, varnost, krajinske in kulturne znamenitosti, okolje, inovacije, raziskovanje in ustvarjalnost ter kakovost storitev. Obenem so poleg teh glavnih upoštevali še 64 drugih krajevnih kazalcev, na podlagi ugotovitev pa so dežele oziroma pokrajine razvrstili v pet glavnih razredov dobrega počutja: nizkega, srednje-nizkega, srednjega, srednje-visokega in visokega.

Iz zbranih podatkov izhaja, da se pokrajine v FJK v 62,7 odstotka primerov uvrščajo v srednje-visok ali visok razred dobrega počutja, v srednje-nizkega ali nizkega pa le 16,3 odstotka. To je precej boljše od italijanskega povprečja, kjer je le 41,8 odstotka v višjih razredih, 35,6 odstotka pa v nižjih, poroča Primorski dnevnik. Po odstotku primerov v najvišjih razredih se je FKJ uvrstila na sam vrh lestvice, saj je v tem prehitela Trentinsko - Južno Tirolsko, ki pa prednjači po še nižjem odstotku primerov v nižjih razredih (15,7 odstotka).

Med pokrajinami v FJK prednjači Trst, kjer je kar 71,4 odstotka primerov uvrščenih v srednje-visok ali visok razred dobrega počutja, medtem ko je pordenonska pokrajina tista z najvišjim odstotkom primerov v srednje-nizkem ali nizkem razredu (20,6 odstotka).