Sredstva za znanstveno in raziskovalno dejavnost se z danes sprejetim rebalansom proračuna povečujejo za 24,44 milijona evrov, od tega dobrih 22 milijonov evrov za raziskovalno dejavnost, so sporočili iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Odločitev pozdravlja tudi resorni minister Jernej Pikalo.
PRVIČ V ZGODOVINI JIM BODO NAMENILI VEČ KOT 200 MILIJONOV: So znanstveniki in raziskovalci zadovoljni z odločitvijo vlade?
Slovenija
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je na Twitterju zapisal, da je "vesel, da se je vlada odločila, da bo prvič v zgodovini Slovenije za znanost in raziskovanje namenila več kot 200 milijonov evrov". Dodal je, da bo to pomemben pospešek slovenskemu gospodarskemu in družbenemu razvoju.
Vesel, da se je @vladaRS odločila, da bo prvič v zgodovini Slovenije za znanost in raziskovanje namenila več kot 200 mio EUR. S tem bomo dali pomemben pospešek slovenskemu gospodarskemu in družbenemu razvoju. #proracun
— Jernej Pikalo (@JernejPikalo) January 24, 2019
Gre za 13,7-odstotno povečanje proračuna glede na sprejeti proračun za leto 2019 in 12,7-odstotno povečanje glede na lanski proračun. V izjavi za javnost so na ministrstvu zapisali, da so na področju raziskav in inovacij poleg finančnih potrebne tudi sistemske spremembe, zato so pripravili predlog zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki bo šel kmalu v medresorsko usklajevanje.
"Ne morem reči, da nisem zadovoljen, vendar smo še vedno daleč od tega, kar bi potrebovali. Senzacionalno bi bilo, če bi zagotovili sredstva, kot jih predpisuje Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije; torej leta 2020 za znanost in raziskave nameniti 1,5 BDP-ja," je novico komentiral dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je na temo financ za znanost pred tednom dni v Kopru tudi organiziralo javno tribuno. "Naša želja je stabilno financiranje. Da bi se povečale raziskovalne ure in da se denar smiselno razporedi na vse javne raziskovalne zavode," je še dodal Pišot.
Na ministrstvu poudarjajo, da je za doseganje zastavljenega cilja, ki je en odstotek BDP za znanstveno raziskovalno dejavnost v letu 2022, potrebno močno okrepiti financiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti v naslednjih treh letih. "V Sloveniji imamo dobro razvito, sodobno akademsko okolje, a da bi se lahko prebili med vodilne inovacijske države, mora vlada prepoznati vitalen pomen znanosti za družbo in zagotoviti stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti," je ob tem izpostavil Pikalo.
Kot glavne prioritete na področju znanosti so na ministrstvu v letu 2019 izpostavili sistemsko financiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti, spodbujanje vključevanja slovenskih raziskovalcev v evropski raziskovalni prostor, financiranje podoktorskih projektov za v tujini izobražene Slovenke in Slovence in prispevek k izgradnji vrhunske evropske raziskovalne infrastrukture.
Prav tako so kot prioriteto navedli sofinanciranje devetih raziskovalno-razvojnih programov, izgradnje centra odličnosti InnoRenew CoE in nakupa vrhunske raziskovalne opreme ter sofinanciranje nadgradnje obstoječih HPC zmogljivosti z vzpostavitvijo superračunalniškega vozlišča HPC RIVR in podatkovnega skladišča.