TCH Cogeme je 14. oktobra z delničarji Cimosa, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in države ter še nekaterimi bankami, ki so v postopku prisilne poravnave prišle do lastništva, sklenil pogojno kupoprodajno pogodbo za nakup Cimosa.

"Kupoprodajna pogodba je bila med drugim sklenjena v pričakovanju, da bodo do 31. decembra 2016 izpolnjeni določeni odložni pogoji. Med temi odložnimi pogoji je bil ključen uspešen dogovor med Cimosom in hrvaško agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank DAB, ki bi bil v skladu s pogoji iz ponudbe za nakup Cimosa, ki jo je oddal TCH Cogeme," so pojasnili v Alti.

Nato je TCH Cogeme na zahtevo prodajalcev pristal na podaljšanje roka do 31. januarja, ker pa spor glede reševanja odprtih vprašanj Cimosa na Hrvaškem z DAB do danes še ni rešen, so Italijani odstopili od transakcije.

Postopek prodaje je zapletla tožba, ki jo je hrvaška slaba banka DAB vložila proti Cimosu zaradi terjatve iz 90. let, ko je koprska družba pri Riječki banki najela 20 milijonov evrov posojila. Italijanski sklad je razrešitev te tožbe na Hrvaškem postavil kot ključen pogoj za izpeljavo nakupa.

Slovenska in hrvaška stran sta sicer konec januarja dosegli dogovor o reševanju, takrat sta se namreč gospodarski minister Zdravko Počivalšek in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić dogovorila, da bo Cimosov dolg, ki naj bi skupaj z obrestmi dosegel že 57 milijonov evrov, odkupila DUTB, zanj pa plačala sedem milijonov evrov. DAB bo medtem umaknila tožbo proti Cimosu.

Le nekaj dni za dogovorom na Otočcu je hrvaška stran slovenski poslala predlog sporazuma za rešitev Cimosovega spora na Hrvaškem, v katerem naj bi bili dodatni pogoji glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem, ti pogoji naj bi bili za italijanske kupce nesprejemljivi.

DUTB in DAB naj bi prejšnji teden dosegli dogovor glede Cimosa. DUTB in Slovenski državni holding, ključna pogajalca na slovenski strani, naj bi predlog sporazuma dopolnila tako, da ta kupcu Palladio Finanziaria ne bo postavljal pogojev, ki bi ga zavezovali k ohranitvi števila zaposlenih in poslovanju Cimosa na vseh treh lokacijah na Hrvaškem: v Buzetu, Roču in Labinu. Po novem naj bi Hrvatom zadoščalo, če se bodo Italijani zavezali, da si bodo za to kar najbolj prizadevali.

Hkrati naj bi slovenski in hrvaški predstavniki zbližali tudi stališča o drugem pomembnem vprašanju, ki ovira konec transakcije. Gre za vprašanje pridobitve lastninske pravice nad Cimosovimi nepremičninami v Buzetu in Roču, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo že nekaj časa poskušalo izpodbijati - to je sicer sodni postopek za lokacijo v Buzetu že izgubilo tudi na drugi stopnji, a ima po hrvaški zakonodaji še skoraj 20 let pravico do vložitve tožbe.

Siol.net danes poroča, da naj bi pogajanja o tem vprašanju kljub zbližanju stališč še tekla, Italijanom pa naj bi zato dokončno prekipelo.

Hrvaško državno pravobranilstvo, s katerim so se dogovorili o odkupu domnevnih terjatev do Cimosa, namreč izpodbija vpis nepremičnin, ki so po zadnjih vrednotenjih ocenjene na 40 milijonov evrov. Ker še vedno obstaja nevarnost, da jih bo Cimos izgubil, to predstavlja ogromno tveganje za družbo in s tem tudi za njenega italijanskega kupca, poroča Siol.net.

Slovenski in hrvaški sindikalisti razočarani nad odstopom od nakupa Cimosa

Slovenski in hrvaški sindikalisti so razočarani nad odločitvijo italijanskega sklada Palladio Finanziaria. Hrvaški sindikalisti so bili prepričani, da bo Cimos dobil novega lastnika in bodo uresničeni novi razvojni projekti, slovenska sindikalna stran pa predvsem poziva k odgovornosti pristojnih, so povedali za STA.

Finančna ministrica

Sekretar regijskega odbora Sindikata kovinske in elektroinudstrije Slovenije Sašo Ristič je za STA povedal, da je treba v primeru, da informacija drži, zahtevati odgovornost vseh pristojnih v DUTB in SDH, ki so po Rističevih besedah "totalno nesposobni", da jim v tolikšnem času ni uspelo izpeljati prodaje.

Krivdo je pripisal tudi odgovornim na vladi, saj "nad DUTB bdi ministrstvo za finance in ne Počivalšek". Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek po Rističevih besedah "samo hodi okoli" in "nima pojma". Dodal je, da so v sindikatu ves čas opozarjali na prepočasen potek prisilne poravnave in nato prodaje.

V hrvaškem sindikatu metalurgov so za STA pojasnili, da so "absolutno razočarani". Regionalni predstavnik sindikata za hrvaško Istro Đino Šverko je povedal, da v primeru, da je razlog za odstop od sporazuma socialna klavzula o možnostih za odpuščanja delavcev po dveh in ne po enemu letu, podpirajo hrvaškega ministra za državno premoženje Gorana Marića, ki je zahteval, da bi novi lastnik ohranil delovna mesta na Hrvaškem za najmanj dve leti.

Sindikatom so delovna mesta bolj pomembna kot finančni del pogodbe, zdaj pa lahko ugibamo o namenih vlagateljev iz Vicence, je dodal. "Morda je tudi boljše, da takšni vlagatelji niso prevzeli podjetja, če so imeli namen prodati ga in ne razvijati. Nam je najbolj pomembno, da imajo ljudje delovna mesta in da se kraj razvija; če tega ni, špekulanti niso dobrodošli", je povedal Šverko.

Spomnil je, da se je srečal tudi s podpredsednico hrvaške vlade Martino Dalić, potem ko je hrvaška vlada nedavno podprla dogovor o Cimosu, ki sta ga dosegla Marić in Počivalšek na Otočcu. "Na srečanju s podpredsednico Dalićevo je bilo slišati, da je podpis memoranduma zgolj rutinsko delo", je dodal.

Na vprašanje, kakšna je usoda Cimosovih pogonov na Hrvaškem, je odgovoril, da gre za zapleteno lastniško strukturo ter da je vprašanje, ali lahko sploh Hrvaška stori kaj več. "To, kar je ladjedelnica Uljanik za južno Istro, je Cimos za severno Istro. Gre za tisoč delovnih mest", je še izpostavil Šverko.

Počivalšek sklical sestanek

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je za danes popoldne sklical sestanek predstavnikov DUTB, SDH ter ministrstev za gospodarstvo in finance, na katerem bodo govorili o nastalem položaju po odstopu italijanskega sklada Palladio Finanziaria od nakupa Cimosa.

Iz Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskega državnega holdinga (SDH) so sporočili, da so z odločitvijo sklada, da odstopi od nakupa, seznanjeni.

Ker je bil sporazum s hrvaško stranjo ključen pogoj za uspešen zaključek prodajnega postopka, so s pomočjo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo poskušali doseči dogovor s hrvaško stranjo. Ta se kljub poznavanju kratkih rokov za razrešitev tega vprašanja ni odzivala pravočasno, so zapisali.

DUTB in SDH bosta ob podpori vlade po proučitvi nastale situacije vse zainteresirane deležnike obvestila o nadaljnjih korakih, so še dodali.