Glede afere, ko sta se v prisluhe ujela arbiter Sekolec in slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem Simona Drenik in ki je poleti močno zamajala odnose med Slovenijo in Hrvaško, je Žan Mahnič (SDS) izpostavil, da je glede na vmesno poročilo jasno, da so bile očitno storjene napake na slovenski strani.Sekolcu je očital malomarnost in to, da z zavračanjem sodelovanja ovira preiskavo.

Preklical privolitev za preiskavo

Kot je Mahnič povzel poročilo policije, je Sekolec v svojem stanovanju v Avstriji uporabljal še dve elektronski napravi, ki jih je policija v dogovoru z njim najprej zasegla, a je kasneje privolitev za preiskavo teh dveh naprav preklical.

Policija je nato zaprosila sodišče za odredbo za preiskavo omenjenih elektronskih naprav, sodišče je odredbo izdalo, preiskava obeh naprav pa naj bi bila izvedena, ko bo odredba vročena Sekolcu. Ta je sicer trenutno v tujini, je še povzel poslanec.

Franc Trček (ZL) je opozoril tudi na protiobveščevalno dejavnost v Sloveniji, ki da je očitno zatajila. "Po vedenju teh dveh oseb bi mislil, da sploh ne obstaja," je dejal in opozoril, da sta bila Sekolec in Drenikova zagotovo na usposabljanju na tem področju. "Mislim, da bi bilo treba to zadevo gledati tudi v tej luči, vključno z neko objektivno odgovornostjo akterjev, ki vodijo resorje," je dejal Trček.

Grims dejanja Sekolca ocenjuje kot sabotažo

Z njim se je strinjal predsednik komisije Branko Grims (SDS), ki je podvomil v to, ali je šlo pri dejanjih Sekolca, ki je bil izkušen mednarodni arbiter, "zgolj za malomarnost ali za kaj več". Že poleti je namreč Grims ocenil, da je šlo pri dejanju Sekolca pravzaprav za sabotažo.

Preiskali dve napravi

Policija je sicer v omenjenem vmesnem poročilu, ki ga je pridobila tudi STA, med drugim navedla, da so Sekolcu v dogovoru z njim preiskali "dve elektronski napravi"; eno je uporabljal v stanovanjskih prostorih svojega bivališča v Sloveniji, drugo pa v Avstriji.

"Pri preiskavi prve naprave ni bilo najdene nobene programske opreme za prestrezanje pogovorov, pri preiskavi druge naprave pa je bila sicer najdena določena nevarna programska oprema, ki pa ni omogočala prestrezanja komunikacije," piše v poročilu, pod katerega se je podpisal generalni direktor slovenske policije Marjan Fank.

Opravili protiprisluškovalni pregled

Policija je v okviru predkazenskega postopka opravila "protiprisluškovalni pregled" tudi na naslovu nekdanje slovenske agentke. Pri tem je bilo ugotovljeno, "da posegov v inštalacije, ki omogočajo internet in IP telefonijo ni bilo".

V prostorih Drenikove tudi "ni bilo zaznanih tehničnih sredstev, namenjenih neupravičenemu prisluškovanju in zvočnemu ali slikovnemu snemanju, vendar pa ni mogoče izključiti možnosti prisluškovanja brezžičnim telefonskim aparatom dela v oddaljenosti nekaj 10 metrov", za kar naj ne bi bil potreben vstop v prostor, pojasnjujejo v poročilu.

Policija je opravila protiprisluškovalni pregled posameznih prostorov na zunanjem ministrstvu, pri čemer prav tako niso odkrili kakih prisluškovalnih naprav.

Težave zaradi zakonskih omejitev

O težavah za preiskavo pa so na policiji opozorili predvsem v zvezi z zakonskimi omejitvami, da morajo operaterji elektronskih komunikacij podatke o prometu hraniti le za zadnje tri mesece. To pa policiji "bistveno otežuje ugotavljanje relevantnih dejstev in okoliščin", še piše med drugim v poročilu, ki ga je danes obravnavala komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.