To je postala tako rekoč že vse državna tema. O tem se govori na vladi, v parlamentu, pa tudi v gostinskih lokalih. Milanovičeva vlada namerava 1024 kilometrov avtocest, kolikor jih premore Hrvašaka, oddati koncesionarju za prihodnjih 50 let. S tem bi država zaslužila med 2,6 in 3,3 milijarde evrov in tako nekoliko napolnila precej izpraznjeno državno malho.

Nastala pa je že civilna iniciativa, ki je proti prodaji, predvsem pa zahteva uvedbo vinjet. Prav tistih vinjet, ki so jih Hrvati, ob slovenski uvedbi, tako na široko kritizirali. Sedaj pa jih želijo tudi sami, mimogrede, o tem razmišljajo tudi v Nemčiji, poroča Bild am Sontag.

Hrvaška je pred časom, ko se je Slovenija odločila za uvedbo vinjet, večkrat pritožila na takšno odločitev, češ da gre za nizek udarec, ki bo zmanjšal število turistov, ki se vsako leto peljejo proti hrvaški obali.

Glede hrvaškega sistema vinjet so že bile opravljene nekatere študije s strani Univerze v Zagrebu. Prve projekcije kažejo, da bi se lahko s tem prijemom prihodki povečali, obstaja tudi možnost, da bi bile vinjete v času turistične sezone dražje za 25 odstotkov. Cena letne vinjete bi se sicer gibala okrog 90 evrov.

Po drugi strani pa vlada išče rešitev, ki bi v državno blagajno v kratkem času prinesla večjo količino denarja. Dva odseka hrvaških avtocest in hitrih cest sta sicer že pod režimom koncesionarja. Gre za odsek avtoceste med Zagrebom in Macljami (60 kilometrov) in istrski ipsilon.

Na Ministrstvu za promet pojasnjujejo, da se za hrvaške avtoceste resno zanima Kitajci, ki so na Balkanu že prisotni. Srbiji so odobrili zelo ugodno posojilo za izgradnjo avtocestnega omrežja. Zgodba bi se utegnila ponoviti tudi na Hrvaškem, saj je HAC, družba, ki upravlja z avtocestami, globoko v rdečih številkah.