Družbena ureditev po drugi svetovni vojni je po Bogatajevih besedah dosegla, da se je božič umaknil v družinsko okolje. Zadnjič je bil dela prost dan leta 1952. V zaprtih družinskih okoljih pa je ohranil del vsebine izpred desetletij, je opozoril.

Odnos do božiča se je v javnosti začel spreminjati sredi 80. let minulega stoletja. Ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar je po radiu in televiziji javno voščil za praznik. Prav tako je voščilo izrekel predsednik nekdanje Socialistične zveze delovnega ljudstva Jože Smole, ki je zato dobil vzdevek Božiček, je spomnil Bogataj. Po njegovih besedah je bilo logično, da so tudi prazniki sledili družbenemu dogajanju, ki je svoj vrhunec doseglo z osamosvojitvijo države.

Pričakovanja glede praznika so bila v tistem obdobju povezana s slovensko tradicijo in prizadevanji za njeno priznavanje, je pojasnil.

Božični večer, imenovan tudi sveti večer, je po ljudskem izročilu vse do odhoda k polnočnici povezan z molitvijo ob jaslicah in petjem božičnih pesmi. Po domovih so pogrnili mizo, s kadilom obredno kadili in z blagoslovljeno vodo kropili hiše, gospodarska poslopja in polja, ponekod pa so zanetili tudi božični panj.

Panj je bil drevesni čok na ognjišču, ki naj bi pomagal oslabljenemu soncu in ogrel duše rajnih, ki se vračajo na zemljo. Ponekod je moral goreti do naslednjega dne, drugod do novega leta ali do svetih treh kraljev, 6. januarja. Na panj so dajali hrano in ga oblivali s pijačo. Glede na plamene in način gorenja pa so vedeževali o prihodnosti.

Slovenci so včasih kurili božični panj

Šega kurjenja panja je bila do 2. polovice 19. stoletja razširjena od jugovzhodnega do jugozahodnega roba slovenskega območja, z opuščanjem ognjišč pa je izginjala. Po ljudskem verovanju je bilo na božični večer mogoče slišati živino, ki se pogovarja o dogodkih v prihodnjem letu.

Najverjetnejši vzrok za izbiro 25. decembra kot dneva Jezusovega rojstva po domnevah raziskovalcev tiči v želji v zgodnjem krščanstvu, da sovpade z rimskim praznikom rojstva nepremaganega sonca. Glede na to so se značilne šege ob božiču, ki so ga začeli praznovati v prvi polovici 4. stoletja, razvile iz različnih poganskih obredov.

Med takšnimi je bilo denimo medsebojno obdarovanje ob saturnalijah, ki so bile najbolj priljubljen rimski praznik in so ga praznovali decembra, je za STA pojasnila arheologinja iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Mojca Vomer Gojkovič.

Prva darila so bile po njenih besedah sveče, ki so simbolizirale svetlobo - življenje. Kasneje so podarjali denimo začimbe, zelenjavo, sadje, meso in ribe. Med saturnalijami je obstajal ločen trg luksuznih daril, je izpostavila.

Darila pa zaznamujejo praznik tudi v današnjem času. Po besedah Bogataja se je namreč "preusmeril v svojo globalno potrošniško različico". "Brezdušni potrošniški svet je prevladal," je dodal.