Tri labode, sredozemskega vranjeka in želvo, ki so bili najdeni na Belih skalah, je odpeljal dežurni higienik iz Nove Gorice. Več si lahko preberete na tej povezavi.

Kot pojasnjujejo na Inštitutu za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce pri Veterinarski fakulteti, so prijavo, da so bili na Belih skalah najdeni trije poginuli labodi, sredozemski vranjek in želva, prejeli pred tednom dni, 29. novembra. "Higienik je takoj po prijavi opravil odvoz kadavrov. Na Nacionalnem veterinarskem inštitutu smo vzorce odvzeli in jih poslali v Nacionalni referenčni laboratorij za aviarno influenco v testiranje," pojasnjujejo na inštitutu.

Štiri okužene ptice na območju Pirana, ena na območju Kopra

Na vprašanje, kakšni so bili rezultati testiranj najdenih živali, na inštitutu odgovarjajo, da so H5N1 potrdili pri dveh labodih, medtem ko sta bila en labod in sredozemski vranjek negativna. Pa ni bil to edini niti prvi primer potrjene ptičje gripe letos na Obali. Pred dvanajstimi dnevi so potrdili ptičjo gripo pri labodu grbavcu, najdenem prav tako na območju Pirana. Na območju Pirana je bil najden tudi labod, pri katerem so potrdili ptičjo gripo pred mesecem dni. V prvih dneh novembra pa so potrdili ptičjo gripo pri rumenonogem galebu, najdenem na območju Kopra.

Virus influence podtipa H5N1 iz skupine 2.3.4.4b, ki je trenutno prisoten v Sloveniji, drugih evropskih državah in širše, lahko okuži druge živali in ljudi. Ker so poleg labodov in vranjeka našli tudi mrtvo želvo, smo vprašali, ali se lahko ptičja gripa prenese tudi nanje.

"Virus H5N1 so v zadnjih štirih letih potrdili pri velikem številu različnih sesalcev, medtem ko okužbe pri želvah še ni potrjene," pravijo na inštitutu. Po oceni Evropske agencije za varno hrano (EFSA) je trenutno tveganje za okužbo človeka s tem virusom nizko.

Trenutno še ni potrjenega primera, ko bi okužen človek okužil žival s tem virusom. "Okužba domačih živali, predvsem perutnine, pa tudi mačk in belih dihurjev, je mogoča, če te živali hranimo s surovim okuženim mesom, ali pa če človek prinese virus domov na svojih čevljih, oblačilih in rokah oziroma domov prinese okuženo ptico, ki ji želi pomagati," dodajajo.

Različica virusa aviarne influence H5N1 se imenuje visokopatogen, ker ob okužbi lahko pogine več kot 80 odstotkov perutnine v reji, sicer ne predstavlja resne grožnje za ljudi. Do sedaj je bilo zaznanih izredno malo prenosov na ljudi, ki so bile v stiku z okuženo perutnino. A je treba biti vseeno previden, saj se virusi influence nenehno in zelo intenzivno spreminjajo, z izmenjavo genetskega materiala se prilagajajo različnim gostiteljem. Tako nastanejo novi sevi virusov influence, ki pa lahko dobijo sposobnost, da okužijo ljudi.

Ljudje smo pasivni prenašalci virusa

Če ste bili v stiku z okuženo živaljo, se lahko pojavijo simptomi okužbe dihal. Virusi aviarne influence se prenašajo s pticami selivkami v jesensko-zimskem času, ko poteka tudi intenzivna sezona gripe in drugih akutnih okužb dihal. "Zato je precej bolj verjetno, da kljub tesnemu stiku z obolelo oz. poginulo prostoživečo ptico prebolevamo navaden prehlad, virozo, sezonsko gripo ali covid-19 in ne da so naše težave posledica ptičje gripe," razlagajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Smo pa ljudje pasivni prenašalci virusa H5N1. To pomeni, da ob tesnem stiku z okuženo, prostoživečo ptico ta virus zanesemo na naša oblačila in čevlje (npr. pohodimo izločke obolele ptice), preko onesnaženih oblačil in obutve pa virus zanesemo v perutninsko rejo.

Se lahko okužimo z uživanjem perutnine in jajc?

Ustrezno termično obdelana perutnina in jajca ne predstavljajo tveganja za okužbo. Perutninsko meso je vedno potrebno dobro prepeči, pa ne zaradi ptičje gripe, ampak zaradi možnosti, da je onesnaženo s salmonelami ali kampilobaktri.