Zgodbo objavljamo v celoti, v obliki zapisa, kakršen kroži na Facebooku:

Včeraj sem šel popoldan nekaj pojest v en lokal v KP. Pri mizi zraven tiste kjer sem se vsedel jaz sta že pred mojim prihodom sedela en u nulo spedenan mlajši in en urejen starejši moški. Mlajši ene 35, starejši krepko čez 60. Mlajši je starejšemu hitel euforično razlagati kako mu dobro laufa firma in da je lani imel cca. 250.000 EUR čistega dobička ter da ima 12 zaposlenih. Če bi bil pripravljen starejši it v skupni posel bi bil letni dobiček lahko najmanj dvo kratni. Starejši ga je pustil, da je povedal do konca in mu nato odgovoril, da je vse v najlepšem redu in da ga posel definitivno zanima, potem pa vprašal kakšne plače imajo njegovi zaposleni. Mlajši je odgovoril, da tako kot povsod..... minimalca. Starejši mu je nato z mirnim glasom odgovoril:

"Najprej si poštimaj to v svoji glavi. Če ima tvoja firma 250 jurjev čistega dobička, ki ga ustvarijo tvoji zaposleni in jih potem ti nagradiš z minimalcem, se nimava kaj pogovarjat. Ko boš delavce pošteno plačal, potem se lahko pogovarjava o sodelovanju, dokler se boš pa ti vozil v avtu vrednem 150.000 EUR, tvoji pridni delavci pa ne bojo imeli za iz meseca v mesec, do takrat iz najinega sodelovanja ne bo nič. Razmisli o tem in me kaj pokliči!"

Potem je vstal, na mizi pustil 5 EUR, mu zaželel še naprej lep dan in odšel. 

Mladi bi se najraje pogreznil v zemljo, ker mu je bilo nerodno, ker nas je nekaj gostov slišalo pogovor. Kasneje, ko so vsi odšli in sem ostal sam sem natakarja, ki njunega pogovora ni slišal vprašal, če ju pozna, pa mi je odgovoril, da ja.

"Stari je faca, dobričina po srcu, ima pa toliko keša, da lahko kupi pol Kopra." je rekel, potem pa še dodal: "Ta mladi pa je en navaden preserator, ki ima firmo v luki in ne plačuje delavcev". 

Meni je bila pa lekcija starega zelo všeč.