V raziskavi, ki so jo v sredo objavili v strokovnem časniku Gastroenterology, so raziskovali vpliv piva, jabolčnika, vina in žganja na populacijo mikroorganizmov v črevesju in druge kazalce zdravja pri 916 dvojčicah iz Združenega kraljestva.

Rdeče vino je imelo najboljši vpliv na zdravje črevesja. Povezano je bilo z nižjimi ravnmi debelosti in slabega holesterola. Nobene podobne povezave niso opazili pri pivu, jabolčniku ali žganju, le majhno pri belem vinu.

Vodja raziskave Caroline Le Roy je dejala, da so že prejšnje raziskave na živalih in laboratorijski poskusi pokazali, da rdeče vino izboljša črevesno mikrofloro, a do sedaj niso naredili še nobene večje raziskave na ljudeh.

"Bolj ko je naša črevesna mikroflora raznolika, bolje za nas. Lažje se bomo borili proti boleznimi in lažje presnavljali hrano," je dejala.

Neravnovesje med dobrimi in slabimi mikrobi lahko vodi do slabše imunske odpornosti, debelosti in visokega holesterola.

Ekipa raziskovalcev je opazila celo rahlo znižanje inzulina, kar je dobro, ker lahko preveč inzulina povzroči sladkorno bolezen, a sumijo, da to ni odvisno od mikroorganizmov v črevesju, temveč od nečesa drugega.

Ena od pomanjkljivosti raziskav, ki so osnovane na opazovanju ljudi, je, da ne pokažejo vzroka bolezni in da so lahko ugotovitve, da nekaj pozitivno vpliva na človeka, zgolj posledica naključja.

Bolj kakovostne klinične raziskave, pri katerih raziskovalci pod drobnogledom nadzirajo količino nečesa, kar dajo ljudem, so večinoma namenjene preizkušanju novih zdravil in so zelo redko povezane s človeško prehrano, predvsem zaradi etičnih razlogov.

Raziskovalci so zato raziskavo naredili z dvema skupinama v ZDA in na Nizozemskem in še z zadnjo skupino dvojčic v Veliki Britaniji. V vsaki skupini je bilo okoli 1000 oseb.

Ker so izbrali dvojčice, niso imeli težav z zunanjimi dejavniki, kot sta genetska predispozicija in njihovo družbenoekonomsko ozadje.

Skupina je opazila, da je vsebnost polifenolov in mikrohranil, ki so prisotni v grozdni lupini, odgovorna za večjo raznolikost mikroorganizmov v črevesju.

Kar tudi podpira ugotovitev, da je belo vino pozitivno povezano z večjo raznolikostjo mikroorganizmov v črevesju, a v precej manjši meri. Belo vino ima podobno vsebnost alkohola kot rdeče, a od šest- do sedemkrat manjšo koncentracijo polifenolov.

Nik Sharma, nevroznanstvenik s kraljevega kolidža v Londonu, ki ni sodeloval v raziskavi, je opozoril, da so potrebne nadaljnje študije. Sicer je dejal, da imajo zaključki te raziskave večjo težo zaradi dvojčic in zaradi ponovitve raziskave.

Le Royeva pa je ljudi pozvala, naj kljub spodbudnim ugotovitvam njihove raziskave ne posežejo po steklenici rdečega, še posebej, če sicer ne pijejo alkohola.

Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije je alkohol povzročitelj več kot 200 zdravstvenih težav, od psihičnih do vedenjskih motenj do ciroze jeter, nekaterih rakov in srčnih obolenj.

"En kozarec rdečega vina na dva tedna je dovolj, da pozitivno vpliva na nas, kar je dobra novica, ker je alkohol drugače škodljiv," je dejala Le Royeva in dodala, da ima veliko sadja, zelenjave, oreščkov in celo čokolada veliko polifenolov. Borovnice in rdeča čebula sta tudi med zdravimi alternativami.