PIRANSKI AKVARIJ: Kaj vse skriva severni Jadran

Piran

Piran poleg mnogih znamenitosti obiskovalcem ponuja tudi relativno majhen, a zato nič manj zanimiv akvarij. V njem predstavljajo več kot 120 različnih vrst morskih organizmov in s tem praktično vso biotsko pestrost severnega Jadrana. Obiskovalcem so na voljo tudi vodeni ogledi ter dvakrat mesečno izkušnja hranjenja živali.

V Akvariju Piran, katerega upravljavec je Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, premorejo skupno 25 bazenov, v katerih predstavljajo več kot 120 različnih organizmov, od tega več kot 60 različnih vrst rib. S tem je to največji akvarij, ki ga premoremo v Sloveniji.

"Veliko ljudi je presenečenih nad tem, kaj vse lahko vidijo," je opisala akvaristka Manja Rogelja, ki je junija prevzela strokovno vodenje akvarija.

V svojih bazenih tako predstavljajo praktično ves morski živelj severnega Jadrana, ki pomeni pravo bogastvo oblik in barv. Že kopalci na bližnji plaži bi sicer lahko naleteli na morske konjičke, jastoge in druge organizme, a se jih tam zlahka prezre.

Sami bazeni v akvariju so dokaj majhni, saj jih večina obsega med 250 in 400 litrov, vendar se v njih skriva veliko presenečenj, opozarja akvaristka. Tako številni obiskovalci, ki si akvarij ogledajo na hitro, določenih organizmov, ki se zakopljejo v pesek na dnu bazena ali se zaradi svoje barve in oblike vklopijo v okolje, sploh ne opazijo. Čeprav zaradi prostorskih omejitev prevladujejo manjše vrste, pa premorejo tudi nekaj večjih rib, kot so primerki malih morskih psov.

Sicer pa je akvarij po prepričanje Rogeljeve živ organizem. Večino primerkov zbirajo s potapljanjem, zbirke pa dopolnjujejo tudi s pomočjo ribičev in prek dobrega sodelovanja z drugimi akvariji. Tako so denimo puljskemu akvariju pred dnevi predali ribo, ki je prerasla svoj piranski bazen, v zameno pa so dobili nekaj zaščitenih vrst, ki jih sami v slovenskem morju ne bi mogli pridobiti.

Ob sredah in nedeljah poteka hranjenje živali, pri katerem sodelujejo tudi obiskovalci

Akvarij Piran pogosto obiščejo šole, sicer pa so tudi navadnim obiskovalcem na razpolago vodeni ogledi. Dvakrat tedensko, ob sredah in nedeljah, pa poteka hranjenje živali, kjer obiskovalci - ponavadi so to otroci - sodelujejo pri pripravi hrane in samem hranjenju živali, izvedo kakšne posebnosti o akvariju ter tako v akvariju preživijo kakšno dobro uro.

Rogeljeva sicer prihodnost akvarija vidi v nadaljnji tesni povezanosti z okoljem, tako z domačini kot z raziskovalnimi ustanovami, v prvi vrsti Morsko biološko postajo, in šolami. Pri tem je izpostavila tudi pomen širjenja osveščenosti o pomenu varovanja okolja. "Naše morje je majhno, moramo ga čuvati," je opozorila.

Deli novico:

fadil |  11 .08. 2016 ob  08: 18
Predraga vstopnina !