Najdba keramične ploščice z okrasom na kaštelirju nad Kortami.

Rdečo nit tega čezmejnega projekta predstavljajo ostanki gradišč (kaštelirjev), danes prezrte kulturne dediščine iz prazgodovinskega obdobja bronaste in železne dobe, to je 2. in 1. tisočletje pred našim štetjem. Njihova gostota na območju Istre, Krasa in Kvarnerja je presenetljiva, bilo naj bi jih okoli 50. Gre za zgodovinske ostanke, ki pričajo o skupnih naravnih danostih in skupni zgodovini ter enovitosti tega območja v prazgodovini.

Na Občini Izola je v ta namen nastala slikanica Sveti meč pravice, po kateri bodo – kot obljubljajo avtorji in idejni snovalci zgodbe – radi posegli tako mlajši kot odrasli bralci. Kot je povedala avtorica Tina Rožac, je preštudirala dokumentacijo – literaturo in slike časa, v katerem je živel kaštelir nad Kortami. Poglobila se je v čas in prostor, vse z namenom, da bi čim bolj razumela ljudi takratnega časa, da bi razumela, kako so živeli.

Knjiga je izšla v štirih jezikih (slovenskem, angleškem, italijanskem, hrvaškem) in je dostopna tudi na spletni strani občine.

"Kako so se med njimi spletale vezi, kako so se zaljubili, kaj jim je pomenilo življenje," pravi. Takratno obdobje, ki ni bilo samo rožnato, je poskušala zajeti v zgodbo o dveh mladih junakih, ki prihajata vsak iz svojega kaštelirja, ki pa sta med seboj sprta. Gre za zgodbo o odraščanju in ljubezni.

Prepričana je, da bodo o slikanici z veseljem posegli tudi starejši bralci, "saj je pričevalka naše pozabljene preteklosti".

Ker je pri nastanku takšne zgodbe zelo pomembno dobro poznati zgodovinsko ozadje, je bil ilustrator Matija Cipurić več kot dobra izbira, saj je po poklicu umetnostni zgodovinar.

"Natančno sem preučil vse okoliščine in gradivo o takratnem zgodovinskem dogajanju, arheološke najdbe ter rekonstrukcije, da bi čim bolj verodostojno upodobil takratno življenje," je povedal Cipurić.

Kot je v predstavitvi aktivnosti in dosežkov na projektu Kaštelir v občini Izola povedal Iztok Škerlič, je za vsak trajnostni turizem potrebna dobra zgodba, ki jo v Izoli nedvomno imajo. Naslednji korak je izdelava infrastrukture, ki bo zagotovila petzvezdični, butični trajnostni turizem.

Da bi čim bolj ponazorili enotno zgodbo naših krajev, bodo pri ureditvi oziroma obnovi kaštelirja nad Izolo uporabili samo kamen, fliš in les. Z Univerzo v Mariboru pa so zasnovali botaniko takratnega časa.

Z deli naj bi zaključili do konca junija letos. Projekt je vreden 44.000 evrov, od tega je 85 odstotkov zagotovljenih iz programa. Občina Izola bo prispevala 6500 evrov.

S Kaštelirjem nad Kortami bo vsaj na začetku upravljal Pokrajinski muzej Koper. "Ugotovili smo, da je to najbolj primeren akter. V naslednji fazi bi bilo idealno, da bi upravljanje prevzelo eno izmed lokalnih turističnih društev. Pričakujemo pa tudi navezavo na kulinariko. A do tega moramo še priti," je povedal Škerlič.

Glavni simbol izolskega kaštelirja je figurica psa iz bronaste zlitine "Kašlerski gonič", ki je bila izkopana leta 2010. Sodi v čas razvite železne dobe (6. - 5. stoletje pred našim štetjem) in predstavlja vez s posoškim, saj sta bili tam najdeni dve identični (eno hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, druga pa je v privatni lasti) in venetskim prostorom v severni Italiji. Figurico povezujemo s pojmovanjem psa kot zvestega spremljevalca, ki človeka spremlja v času življenja, pa tudi po njem. Na Kaštelirju pa nakazuje na morebitni svetiščni prostor v neposredni bližini najdbe.

Glavni namen projekta na območju Krasa, Istre in Kvarnerja je ohraniti dediščino gradišč, jih ovrednotiti, zaščititi in oživiti ter promovirati z uporabo neinvazivnih, s sodobno tehnologijo podprtih pristopov. Projekt je namenjen tudi obuditvi starodavne povezanosti ljudi z rastlinami in jo predstaviti v sodobnem času.

Skupna vrednost projekta, ki se je začel oktobra 2018, je 1,4 milijona evrov. V njem sodeluje pet slovenskih in štirje hrvaški partnerji. Vodilni partner projekta je Občina Komen.