To zimo so bile temperature sicer nekoliko nižje kot prejšnje leto, vendar spet ne toliko, da bi se popolnoma znebili lanskega množičnega pojava oljčne muhe, ki so mu botrovale tako neobičajne temperature kot visoka vlaga skozi celo leto. Zato je tudi v letošnjem letu pričakovati večjo pojavnost oljčne muhe, pravi Veselova.

Poleg tega se morajo oljkarji spopasti še s pavjim očesom, ki ima za posledico odpadanje listja. Kot opaža vodja poskusnega centra, je v nasadih veliko istrske belice skorajda brez listja, čeprav to ne velja za vse lokacije. Pri tem sicer opozarja, da bodo lahko visoke temperature v poletnem času pozitivno vplivale na razmere, čeprav bo glavni dejavnik še naprej vlaga.

Dodatno težavo pa predstavlja pojav kaparja. Odstranitev te žuželke je zelo problematična, saj lahko posamezni kapar izleže do 3000 jajčec, bolj kot zaradi srkanja sokov oljke pa je težava v tem, da izloča medeno roso, na kateri se naselijo glive. Na prisotnost kaparja opozarjajo sajava oz. črna drevesa.

Med olkarji upada entuziazem

Veselova (na fotografiji desno) sicer opaža, da med oljkarji v Slovenski Istri v zadnjem obdobju nekoliko upada entuziazem. Ob tem opozarja na zelo stroge omejitve, ki jih država postavlja pri uporabi zaščitnih sredstev. Sama meni, da bi morali oljkarjem dovoliti, da bi uporabljali vsaj enaka sredstva, kot jih sosedje Italijani in Hrvati.

Ves čas potekajo izobraževanja in številni oljkarji so zelo dobro podučeni, poleg tega pa pridelovalci prejemajo tudi informacije o pojavu določenih škodljivcev. Kljub temu Veselova poudarja, da gre pri tem za koristne informacije, ki pa ne zadostujejo, saj je lahko stanje od nasada do nasada različno, zato mora vsak oljkar sam pozorno spremljati stanje v svojem nasadu.

Tako so se letos odločili, da bodo po terenu organizirali posamezne zanesljive oljkarje, ki bodo zadolženi za to, da o pojavu oljčne muhe opozorijo tudi bližnje oljkarje. Pri spopadanju s škodljivci je namreč pomembno, da se enotno tretira določeno območje, saj bi se muha sicer lahko selila od enega nasada do drugega.

Potrošniki niso dovolj informirani o poreklu olja

Glede nedavnega primera medijskega razkritja kmeta, ki je kot domače slovensko olje prodajal olje iz tujine, Veselova ugotavlja, da potrošniki niso dovolj informirani in da jim denimo samo slovensko poreklo pomeni več kot zaščitena označba.

"Dejstvo je, da so tisti, ki imajo zaščiteno označbo porekla 'ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre', tolikokrat kontrolirani, da se tam ne more zgoditi tako rekoč nič," poudarja vodja centra za oljkarstvo. Kot dodaja, to ne pomenu nujno, da so olja brez tovrstne označbe slaba, vendar zaščitena označba porekla "pomeni še dodatno, višjo kakovost in pa totalen nadzor".