Ministrica za obrambo Andreja Katič je pojasnila, da sklepi predvidevajo usmeritev prizadevanj v razvoj zmogljivosti za bojevanje, dvig pripravljenosti in vzdržljivosti Slovenske vojske ter povečanje odpornosti države na sodobne in prihodnje varnostne grožnje.

V ta namen je med drugim predvideno znatno povečevanje obrambnega proračuna, in to s predvidljivo dinamiko. Vlada je tako zadolžila ministrstvo za finance, naj ob pripravi proračunov v naslednjem srednjeročnem obdobju upošteva možnosti postopne nominalne rasti obrambnega proračuna, in sicer na ravni 20 do 30 milijonov evrov letno, da bi se tako postopno približali zavezam, danim zavezništvu, je povedala ministrica.

V SDS so bili kritični tako do delovanja ministrstva v zadnjem obdobju kot tudi do dokumenta. Članica odbora Anja Bah Žibert je tako ocenila, da se pod vodstvom aktualne ministrice "nadaljuje hiranje Slovenske vojske".

Žan Mahnič (SDS) pa je med drugim opozoril, da tudi morebitno nominalno višanje sredstev za obrambo ne bo pripomoglo k večjemu deležu obrambnih izdatkov v BDP, če bo rasel tudi slednji. Kritičen je bil tudi do predsednika republike Boruta Pahorja, ki da je kot predsednik vlade najbolj oklestil vojsko, danes pa poziva k dvigovanju obrambnega proračuna.

Nasprotno je bil Miha Kordiš (ZL) nenaklonjen kakršnemu koli poviševanju sredstev. Ta denar po njegovih besedah namreč ne bo namenjen izboljšanju stanja pripadnikov Slovenske vojske oz. vojakov, pač pa vojaško-industrijskim kompleksom velesil.

Franc Jurša (DeSUS) pa je bil kritičen do avtorjev nezadostne ocene pripravljenosti Slovenske vojske. Pisci so po njegovem mnenju mislili, da bodo na osnovi takšne ocene dobili več sredstev. Vendar situacija po besedah Jurše ni tako negativna, kot se želi prikazati.

Načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman mu je pojasnil, da je oceno pripravljenosti pripravil generalštab, in to po metodologiji, ki se uporablja tudi v zavezništvu. Med kriteriji ocene so kadrovska popolnjenost, usposobljenost in opremljenost. Če je le eden od teh kriterijev nezadosten, je nezadostna tudi ocena v celoti, je povedal.

Odbor za obrambo se je seznanil tudi s potekom oblikovanja ciljev zmogljivosti Nata 2017 za Slovenijo. Skupaj Sloveniji dodeljenih 46 ciljev zmogljivosti. Nato vidi prioritete za Slovenijo v dveh srednjih bataljonskih bojnih skupinah, zdravstveni zmogljivosti Role 2, ustreznih komunikacijskih in informacijskih sistemih, kibernetski obrambi, silah za specialno delovanje in zmogljivosti za usmerjanje zračne podpore, je med drugim pojasnila ministrica.