Največ naklonjenosti je med predlaganima požel prvi predlog, ki predvideva ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. S to rešitvijo bi zagotovili večji vpliv volivcev na izbiro poslancev, a je težava v tem, da bi bilo za njeno potrditev v Državni zbor RS (DZ) potrebnih najmanj 60 glasov. Drugi predlog, v sklopu katerega bi preoblikovali volilne okraje, bi v DZ sicer potrdili s 46 glasovi, a je ravno ta rešitev naletela na največ kritik. Volilni okraji so namreč, milo rečeno, nesmiselno oblikovani.

Kot je pred dnevi pojasnil minister za javno upravo Rudi Medved, so okraje uravnotežili znotraj posameznih volilnih enot in bistveno zmanjšali razlike v številu volivcev med posameznimi okraji. Tako je denimo po predlogu razlika med najmanjšim in največjim okrajem po številu volivcev okrog 6000, medtem ko trenutno znaša okrog 24.000. A kaj, ko bi volivci v tem primeru volili poslance, ki nato v DZ sploh ne bi zastopali njihovega območja.

Predlagana ureditev volilnih okrajev v volilni enoti 2 – območje občine Koper (vir: gov.si)

Največji nesmisel v Mestni občini Koper

Po predlogu meje volilnih okrajev sledijo mejam občin, a to ne bi veljalo v primeru občine Koper. Mestna občina Koper, ki ima 40.584 volivcev, bi bila razdeljena na štiri okraje. Naselje Koper bi tvorilo volilni okraj Koper mesto, del krajevnih skupnosti Šmarje ter krajevne skupnosti Boršt in Marezige bi sodile v volilni okraj Piran, del krajevnih skupnosti Šmarje, Olmo-Prisoje, Škocjan ter krajevna skupnost Vanganel v volilni okraj Izola, preostanek občine pa v volilni okraj Koper okolica.

Vidite pri razporeditvi tudi vi nesmisel? Prebivalci Marezig, denimo, bi po predlogu volili poslance, ki bi nato v DZ zastopali interese prebivalcev občine Piran, tisti iz Vanganela pa bi izbirali, kdo bo v Ljubljani zastopal interese Izolanov. Kaj pa njihovi interesi? Pri izbiri poslancev, ki bi zastopali njihove želje in potrebe, ne bi imeli nobene besede.

Zmago Jelinčič Plemeniti

Zmago Jelinčič Plemeniti: "Kaj tako neumnega lahko spesnijo le naši blazni strokovnjaki"

Nič čudnega torej, da je predlog naletel na številne kritike. Z najbolj sočnimi besedami je svoje nestrinjanje opisal Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS. "Spet smo dobili od vlade neko bedasto študijo. Kaj tako neumnega lahko spesnijo le naši blazni strokovnjaki. Neumnosti, ki 'koštajo' denar, ki nimajo ne duše, ne pameti, ne ničesar. Bedarija prve vrste. In take strokovnjake moramo še plačati," je povedal v videoposnetku, ki ga je objavil na svoji Facebook strani. 

Meiro Hot zaris novih volilnih okrajev neprijetno presenetil 

Poslanka SD Meira Hot je opozorila, da gre zgolj za predlog. "Verjamem, da so imeli pripravljavci težko in zahtevno delo pri smiselnem preoblikovanju volilnih okrajev. Vseeno pa me je zaris novih meja volilnih okrajev v slovenski Istri neprijetno presenetil, saj nikakor ne ustreza dejanskemu stanju, kakor tudi ne upošteva kulturnih in družbenih okoliščin posameznih okrajev." Pričakuje, da bo ministrstvo prisluhnilo dobronamernim pripombam in sprejelo predlog, ki bo v čim večji meri dosledno uveljavil ustavno odločbo.

Meira Hot

Predloga Socialni demokrati (SD) ne zavračajo povsem, a hkrati menijo, da bi posamezne anomalije lahko odpravili, v kolikor bi se pri zarisu meja okrajev upoštevalo tudi druge kriterije, ki bi bolj realno opredelili volilne okraje, npr. geografska zaokroženost, kulturne, družbene in druge značilnosti.

Za Levico je preoblikovanje okrajev nemogoča naloga

Predlog preoblikovanja okrajev je nemogoča naloga, meni koprski poslanec Levice Matej Tašner Vatovec. Kot je pojasnil, je ustavno sodišče določilo več kriterijev, ki jim mora zadoščati okraj, ministrstvo pa je upoštevalo le kriterij enake številčnosti prebivalcev. "Ne vem, kako bodo v Marezigah ali Škocjanu sprejeli, da bodo volili v Piranu in Izoli," se sprašuje in opozarja, da je "taka sprememba časovno nevzdržna, saj se ta razmerja med ljudmi zaradi demografskih trendov porušijo."

Matej Tašner Vatovec

Gregor Perič: "Ta rešitev je edina možna, a ne odraža družbene realnosti"

Še najmanj kritičen je do predloga izolski poslanec iz stranke SMC Gregor Perič: "Dejstvo je, da je ta rešitev ministrstva, v okviru odločbe ustavnega sodišča in mednarodnih standardov, edina možna. Če želimo uravnotežiti število volivcev po posameznih volilnih okrajih, je to edina možna rešitev, ki ni politična, ampak tehnična. Je pa res, da je daleč od tega, da bi odražala neko družbeno realnost."

Perič si tako upa trditi, da javnost takšne rešitve ne bo podpirala, "ker kot poznamo stvarnost pri nas na Obali, imata Izola in Koper v smislu uresničevanja nekih skupnih potreb bolj malo skupnega. To sta že zgodovinsko enoti, ki sta delovali samostojno," je svoje videnje pojasnil poslanec iz Izole.

Gregor Perič

Kaj pa predlog razdelitve slovenske Istre na tri volilne okraje? 

Morda bi bila za slovensko Istro še najbolj smiselna delitev na okraje, ki bi zagotovo bolje odražali interese prebivalcev: prvi bi obsegal urbani del Kopra, drugi delno mesta Piran in Izolo, tretji in četrti pa združeno celotno slovensko istrsko podeželje, s seveda določenimi korekcijami, ki bi zagotovile potrebno število volivcev v vsakem okraju (+/- 15 % od 19.500 volivcev). Potrebe in želje prebivalcev mesta in podeželja se med seboj namreč precej razlikujejo.

Takemu predlogu je naklonjena Hotova: "Ta predlog sicer poslankam in poslancem ni bil predstavljen, verjamem pa, da bi lahko ustrezneje sledil drugim kriterijem pri določitvi meja volilnih okrajev, ki sem jih prej omenila, saj verjetno bolj odraža našo družbeno realnost ter ustreza željam in potrebam volivk in volivcev v slovenski Istri."

Perič je nekoliko skeptičen tudi do tega predloga, meni, da tudi s takšno delitvijo ne bi naredili bistvenega koraka naprej. "Ljudje iz vsake občine gravitirajo nekam, bodisi z vidika izobraževanja, urejanja kreativnih vprašanj in podobno, težko bi našli neko enotno vodilo." Podobno razmišlja tudi Tašner Vatovec: "Poslanec, izvoljen v določenem okraju ni poslanec samo tega okraja, zato mora pri svojem delu razmišljati tako o potrebah mesta kot podeželja."

Vsi za prednostni glas 

Veliko lažje bi bilo te stvari reševati z drugačnim pristopom k samim volitvam, in sicer da bi okraje ukinili in uvedli preferenčni glas, meni Perič. "S tem se izognemo temu, da bi bilo čez pet ali deset let zaradi demografskih trendov spet potrebno spreminjati meje okrajev."

Z njim se strinjata tako poslanec Levice kot poslanka SD. Tašner Vatovec meni, da bi s preferenčnim glasom volivec imel dodatno moč pri odločanju, kdo bo izvoljen, Hotova pa dodaja, da je tovrsten način glasovanja najbolj enostaven, ne otežuje izpolnjevanja glasovnice ter ne zapleta ugotavljanja veljavnosti glasovnic in ugotavljanja volilnega izida.

Socialni demokrati sicer zagovarjajo še t. i. domicilnost kandidatur, kar pomeni, da sme na listi kandidirati le tisti, ki ima v volilni enoti, kjer kandidira, tudi stalno prebivališče. Takšna ureditev bi preprečevala ali zelo omejila dvojne kandidature, je še dodala Hotova.