Podatke o premoženjskem stanju morajo namreč funkcionarji Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) sporočiti v mesecu dni po izvolitvi. Zakon to dolžnost nalaga tako županom, ki bodo svojo funkcijo opravljali poklicno, kot tistim, ki bodo županovali nepoklicno. Prav tako bodo morali premoženjsko stanje prijaviti podžupani, tako poklicni kot nepoklicni, ko bodo imenovani. Dolžnost poročanja o premoženjskem stanju pa ne velja za občinske svetnike.

Bodo pa morali o svojem premoženjskem stanju poročati tudi župani in podžupani, ki jim bo z ustanovno sejo novoizvoljenih občinskih svetov prenehal mandat. To morajo storiti v enem mesecu od prenehanja funkcije ter nato še po enem letu.

Prepoved opravljanja poklicne dejavnosti

Za župane in podžupane, ki bodo funkcijo opravljali poklicno, velja prepoved opravljanja pridobitnih dejavnosti ter določila o nezdružljivosti funkcij. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, a hkrati dovoljuje nekatere izjeme.

Prav tako za poklicne funkcionarje velja nezdružljivost funkcij. Poklicni funkcionar tako ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, skladih, agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.

Za poklicne funkcionarje velja absolutna prepoved

Medtem ko za poklicne funkcionarje velja absolutna prepoved članstva in dejavnosti, pa v primeru nepoklicnih funkcionarjev ta prepoved velja samo za tiste subjekte (gospodarske družbe, zavode ...), nad katerimi nepoklicni funkcionar v okviru svoje funkcije izvaja neposredni nadzor.

Omejitev za nepoklicne župane in podžupane tako velja le v primerih, ko opravljajo funkcijo v občini, ki je s katerim od subjektov ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. V gospodarskih družbah, ki ne opravljajo javne službe, pa denimo nepoklicni funkcionarji lahko delujejo.

Za člane občinskih svetov takšne omejitve ne veljajo, razen če kot svetniki ne opravljajo neposrednega nadzora v subjektu (javnem zavodu, gospodarski družbi ...). Svetniki tudi ne morejo delovati v javnih skladih, če je njihov ustanovitelj občina. Člani občinskih svetov prav tako ne morejo sedeti v nadzornem odboru občine ali občinski upravi.