NOV "ŽIVI" ATLAS SLOVENIJE: Vsebuje vse ključne podatke o naravnih nesrečah pri nas (FOTO)

Slovenija

Na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU so izdelali Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. Obsega podatke o zgodovinskih naravnih nesrečah v državi in podatke o nevarnosti za najpogostejše tipe naravnih nesreč na določenih lokacijah. Posvečen je 100. obletnici rojstva slovenskega geografa Ivana Gamsa.

Spletni atlas z akronimom GANNS so predstavili na znanstvenem trienalnem posvetu Dan Bojana Ušeničnika - Naravne nesreče v Sloveniji v Ljubljani. Kot je pred posvetom pojasnil vodja Oddelka za naravne nesreče na inštitutu in urednik atlasa Blaž Komac, aplikacija ponuja podatke o zgodovinskih naravnih nesrečah, snežnih plazovih, poplavah, zemeljskih plazovih, potresih, gozdnih požarih in škodi zaradi naravnih nesreč ter podatke o nevarnosti zaradi omenjenih procesov. "Posamezniku omogoča, da si za svojo lokacijo, regijo, ogleda podatke o aktualni ogroženosti zaradi naravnih procesov," je pojasnil.

Njegov namen je seznaniti splošno javnost z vrstami in pogostostjo naravnih nesreč, ki so se zgodile na ozemlju Slovenije vse od 14. stoletja dalje, pogosteje od leta 1750, natančneje pa za obdobje zadnjih 150 let, ko so dostopni časopisni viri. Gre za enega od dolgoročnih projektov inštituta, saj so z analizo podatkov o naravnih nesrečah začeli že leta 1983.

Atlas skupaj obsega približno 5000 enot in vsebuje nekaj več kot 100.000 podatkov, od katerih so relevantni prikazani v spletnem geografskem informacijskem sistemu (GIS). Predstavlja interaktivne podatke o vrsti in lokaciji znanih zgodovinskih naravnih nesreč in z njimi povezanimi pojavi na ozemlju Slovenije ter njihove kratke opise, k čemur sta pomembno prispevala Agencija RS za okolje in Zavod za gozdove Slovenije. Obsega tudi Lavinski atlas, temelječ na raziskavah inštituta, ki prikazuje lokacije snežnih plazov, vsebuje model območij proženja in model potovanja snežnih gmot.

"Gre za pomembno delo, ki ga nimajo niti mnogo večji narodi niti starejše ali bogatejše države. Na svetovni ravni je podobna baza EMDAT, ki pa obsega le podatke po državah za obdobje od 1900 dalje, natančneje pa za zadnja desetletja," je poudaril. Po svetu je torej malo zbirk, ki bi tako kompleksno - atlas namreč vsebuje kar 26 kategorij - za obdobje zadnjih 150 let prikazale razmere za ozemlje neke države.

Aplikacija po besedah Komaca spodbuja tudi občansko znanost. Posameznikom namreč omogoča, da tudi sami sporočijo naravno nesrečo. "Raziskovalci dandanes zagotovo ne zmoremo od daleč s sateliti, droni, ali pa z osebnim obiskom poiskati vse lokacije naravnih procesov. Aplikacija je zato tudi nekakšen klic na pomoč, hkrati pa ljudem daje možnost, da sodelujejo pri njenem oblikovanju. Atlas je namreč živa stvar, vsako leto se bo dopolnjeval," je dejal.

Na inštitutu so prepričani, da je atlas pomemben za izboljšanje poznavanja naravnih nesreč v določeni pokrajini, tako za stalne prebivalce kot tudi občasne obiskovalce, na primer turiste in pohodnike. Prav tako pa tudi temelj za upravljanje s prostorom, kar obsega tako gradnjo stavb, predvsem pa kritične infrastrukture v alpskih pokrajinah. Aplikacija je dostopna na povezavi https://ganns.zrc-sazu.si/.

Delo so posvetili slovenskemu geografu Ivanu Gamsu, ki je pustil pomemben pečat na področju. Po snežnih zimah na začetku 50. let prejšnjega stoletja je napisal prvi geografski članek o plazovih, ki je bil objavljen leta 1955. Bil je pobudnik pregleda stanja znanosti na tem področju, objavil več člankov na temo naravnih nesreč, vodja znanstvenega sveta revije Ujma.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija