AVP predlaga znižanje dovoljene meje alkohola s sedanje meje 0,5 promila oziroma 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka na 0,2 promila oziroma 0,1 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Agencija predlaga tudi, da policija vse, ki jim bodo namerili več kot 1,1 promila, pridrži in že njihovo udeležbo v prometu obravnava kot kaznivo dejanje. Predlagajo pa tudi obvezno pridržanje vinjenih voznikov. "Pri strožji obravnavi bo marsikdo premislil, ali bo tvegal, da bodo zjutraj v službo sporočili, da ga danes ne bo, ker spi na policiji," je orisal.

Z ministrstvom za infrastrukturo se o vsebini sicer še dogovarjajo. So pa na ministrstvu potrdili, da so "v pripravi tudi spremembe zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi vključile tudi morebitne spremembe na področju problematike vožnje pod vplivom alkohola".

Bistveno ostrejše sankcije

Da so spremembe zakona pripravljene, pa je na seji DZ v odgovoru na poslansko vprašanje potrdila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Želi si, da bi o njem že ta teden razpravljali koalicijski partnerji na tedenskem sestanku. Med ključnimi spremembami, ki jih bo prinesel predlog, je poleg znižanja dovoljene vrednosti alkohola v krvi omenila tudi bistveno ostrejše sankcije za uporabo telefona med vožnjo ter prilagoditev sekcijskega umirjanja hitrosti.

Vozniki, ki vozijo z dovoljeno količino alkohola v krvi, pogosto povzročijo prometne nesreče, je pojasnil Velov. Med 2011 in 2017 so ti vozniki povzročili kar 22 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom. Vozniki z več kot 1,1 promila alkohola v krvi pa povzročijo kar 59 odstotkov smrtnih prometnih nesreč. Velov je poudaril, da že sedaj zakonodaja določa, da je dovoljeno do 0,5 promila, razen če voznik kaže znake zmanjšane prištevnosti, kar pa je težko dokazati.

Več kot 10 odstotkov prebivalcev Slovenije ima težave z alkoholom

Več kot 10 odstotkov prebivalcev Slovenije ima težave z alkoholom, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Žal se to odraža tudi v prometu. Ne moremo si več zatiskati oči, do alkohola v prometu moramo postati netolerantni," je dodal Velov. Učinki akcij, ki vključujejo povečan nadzor nad prometom, kažejo, da ljudje ob večjem nadzoru spremenijo ravnanje. To potrjujejo tudi izsledki akcije Hitrost. Dobre učinke imajo pa predvsem akcije, ki trajajo vsaj 14 dni.

AVP se zavzema za več pravičnega nadzora

"Nadzor mora biti na način, da ga bodo ljudje sprejeli kot potrebnega in poštenega. Kazen pa mora biti vzgojna," je pojasnil Velov in dodal: "Cela Evropa gre v smer več nadzora." Vendar za to pri nas po njegovih besedah rabimo več kadra, tehnična sredstva in zakonodajne spremembe, da bodo postopki krajši.

Težav z vožnjo pod vplivom alkohola ni mogoče rešiti le s povečanim nadzorom

Ravnanje udeležencev v prometu oblikujejo preventivni akcije, lokalni projekti in projekti v šolah. Ti projekti imajo dolgoročne in stabilne rezultate. "Ko bo v glavah ljudi narejen preskok, jaz vozim po omejitvah, ker je tako prav, ne bomo rabili več nadzora oziroma ga bomo lahko zelo zmanjšali," je pojasnil.

Izpostavil je, da bi bilo mogoče uporabljati alkoholno ključavnico, vendar je ne. "Kot družba moramo postati netolerantni do alkohola. V manjšem kraju vsi vemo, kdo gre po službi na nekaj piv in pelje pijan domov. Vsi gledajo stran," je ilustriral.