V Ljubljani so tako že leta 2007 pripravili vizijo mesta "in te vizije se držimo dosledno vsa ta leta do danes", je navedel profesor na Fakulteti za arhitekturo Koželj.

Koper je po njegovem mnenju poleg Ljubljane edini pokazal, kako se da razmišljati pogumno: "Nekatere od ključnih zavor tega razvoja mesta so bile odpravljene in mesto je enkrat zadihalo."

Popovič: Vse diktira uradna Ljubljana

Koprski župan Boris Popovič je v zvezi s težavami pri nadaljnjem razvoju mesta in regije poudaril, da "uradna Ljubljana diktira praktično vse" in da v Kopru na primer nimajo nobene ingerence nad morjem.

Na očitek o številnih nedokončanih infrastrukturnih projektih je Popovič odgovoril, da noben od teh projektov ni bil začet z občinskim denarjem, da pa je prepričan, da bodo tudi te težave v kratkem rešili. Kljub temu pa na občini skrbijo tudi za obnovo stavb v starem Kopru, ki je med najbolj urejenimi starimi mestnimi jedri. "Dejstvo pa je, da neko vizijo vseeno neko mesto pač mora imeti," je dodal.

Arhitekt Matej Mljač, sicer avtor enega od predlogov za bodoči koprski nebotičnik, je pojasnil, da je bolj kot o fizični vertikali pomembno razmišljati o idejah, ki nam jih tako v Sloveniji kot Evropi primanjkuje. Potencial koprskega pristanišča je lahko vzvod in "izhodišče, da razmišljamo o nečem več". Precej večja provokacija kot nebotičnik se mu zdi "to dejansko stanje, da imamo na elitni lokaciji tega mesta med Škocjanskim zatokom in starim mestnim jedrom danes nakupovalno središče, zapore, sodišče", torej "objekte, ki so zazrti sami vase" in ne komunicirajo z okolico.

Manevrski prostor je na že degradiranih območjih

Vodja piranske enote Zavoda RS za varstvo narave Robert Turk je opozoril, da so ekosistemi v slovenskem morju izjemno ranljivi. Kljub temu pri morebitnih gradbenih posegih vseeno vidi določen manevrski prostor, in sicer v izkoriščanju degradiranih delov obale. Pri tem sam nasprotuje širitvi kopnega v morje, medtem ko bi bila težava morebitnih umetnih otokov predvsem ta, da bi bili namenjeni urbani uporabi ter bi s tem dodatno obremenili že tako močno obremenjen obalni prostor.

Tudi arhitektka Jana Gojanovič Purger iz Zbornice za arhitekturo in prostor je ocenila, da je obalno območje pod izredno velikim pritiskom, zlasti pa območje morske obale, zato bi moralo biti deležno posebne skrbi. Osebno jo skrbi, da so obalne občine demotivirane pri tem, da bi svoje vizije razvoja natančno opredelile v občinskih prostorskih načrtih.

V zvezi z grožnjo, da bodo načrti o preureditvi obalnega pasu med Koprom in Izolo po odprtju predora Markovec padli v vodo - za vožnjo po tem odseku naj bi bila namreč potrebna vinjeta, po zakonu pa mora biti na voljo vzporedna cesta, kjer plačilo cestnine ni obvezno - je Popovič pojasnil, da skupaj z izolskim županom Igorjem Kolencem intenzivno lobirata za prenos lastništva obalne ceste na občini, sam pa meni, da na koncu predor le ne bo "ovinjeten".

Popovič se je dotaknil tudi urejanja območja Muzejskega trga, kjer bi morala po načrtih zasebnega investitorja zrasti garažna hiša, a so dela zaradi arheoloških izkopavanj zastala. Investitor hoče zdaj od občine 1,2 milijona evrov, kolikor je porabil za "arheologijo", kar pa je po Popovičevih besedah povsem neprimerno, saj je denar izgubil zato, ker je naložbo ustavil državni zbor. O možnosti prekinitve stavbne pravice in iskanja drugega investitorja pa zaradi morebitnih odškodnin na občini ne razmišljajo: "Mislim, da nimamo toliko denarja, da se igramo s takimi stvarmi."