SLOVENIJA POMORSKA DRŽAVA ??????
BILO PA PROŠLO !!!!!!!

še eno komunistično podjetje ki so si ga komunisti razdelili pokasirali in črpali na račun delavcev....

BRILJANTNO POSLOVANJE

IZIGRANI

Izigrani slovenski pomorščaki?
Glavni očitki pomorščakov: zavajajoč razpis, neplačani prispevki, fiktivno podjetje Slovenski pomorščaki bijejo boj. A ne z morjem, temveč z liberijskim delodajalcem, ki je v stoodstotni lasti slovenske Splošne plovbe. Ostali naj bi brez prispevkov, zaposleni pa naj bi bili v fiktivnem podjetju. Srečko Prijatelj o stiski pomorščakov Začelo se je z razpisom, objavljenim v slovenskem časniku: ''Skupina Splošna plovba takoj zaposli večje število domačih pomorščakov za delo na ladjah svojega podjetja v tujini Genshipping Corporation (GC).

'' Določena je neto plača in dodana obljuba, da ''dohodnino in prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dogovorjene s kolektivno pogodbo za pomorščaka, plača podjetje''. Pomorščak

*** Slovenski pomorščaki so zaposleni za čas, ko so ladje na morju, na primer za sedem mesecev. Tako plačo dobivajo zgolj sedem mesecev na leto.

*** "Glede prispevkov je tako narejeno, da se ne ve, kdo pije in kdo plača. / ... / Tukaj imajo na primer ljudje 6.000 evrov neto plače, naslednje leto, ko gredo v pokoj, pa bodo imeli 372 evrov pokojnine." Slovenski pomorščak Na razpis se je javil pomorščak, ki je podpisal sedemmesečno pogodbo o zaposlitvi z GC na podlagi kolektivne pogodbe GC za "mesečno plačo 1.254 evrov'', po kateri je "podjetje dolžno plačati pomorščakom s posebnimi pravicami, ki so slovenski državljani in imajo prebivališče na območju Republike Slovenije, časovno neprekinjeno, po najnižji prispevni osnovi, prispevke za socialno varnost in prispevke za prostovoljno polno zdravstveno zavarovanje''.

Kolektivno pogodbo sta podpisala tedanji predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije Petar Kaludjerovič in predsednik Odbora direktorjev GC Egon Bandelj, ki je hkrati tudi predsednik uprave Splošne plovbe. Pomorščak se je februarja letos vrnil v Slovenijo in na Davčni upravi zahteval podatke o prispevkih, saj se iz plačnih listov ni dobro znašel. Po prejetih podatkih zanj prispevki v obdobju od 17. julija 2008 do 2. februarja 2009 niso bili plačani. Ugotovil je celo, da je registriran kot samoplačnik. Julija lani je delodajalca pooblastil za ureditev prijave ter plačevanje prispevkov za socialno varnost na podlagi osnove – 60 odstotkov povprečne bruto plače. Nato so iz GC Zavodu za zdravstveno zavarovanje poslali potrdilo, da je pomorščak pri njih zaposlen za nedoločen čas.
Potrdilo je podpisal kadrovski direktor GC Peter Ivanež, ki je hkrati tudi kadrovski direktor Splošne plovbe. S tem potrdilom naj bi pomorščaka prijavili kot samoplačnika, česar naj ta sploh ne bi vedel. Zato je zahteval odjavo, ''upoštevajoč dejstvo, da sem šele na vaši enoti izvedel, da sem samoplačnik'', vendar so mu odgovorili, da je za odjavo potrebno ''pisno potrdilo tujega delodajalca o datumu prenehanja delovnega razmerja''.
Splošna plovba: Prispevki so bili plačani! Splošna plovba Portoroška Splošna plovba je poslovno leto 2008 sklenila z rekordnimi poslovnimi rezultati. Ustvarili naj bi 215,2 milijona evrov prihodkov.

*** "Že na samem začetku ugotavljamo, da ste najverjetneje zavedeni z lažnimi trditvami. Menimo, da ne more obstajati verodostojno dokazilo Dursa, da prispevki za omenjenega gospoda niso bili plačani, ker so bili plačani. / … / Zato vas prosimo, da nam pošljete omenjeni dokaz, da bomo preverili na Dursu, ali je morda pri njih prišlo do napake. Če boste po tej preveritvi želeli še druga pojasnila, vam bomo na razpolago za vse odgovore." Egon Bandelj Na Splošni plovbi medtem zagotavljajo, da so bili prispevki plačani. ''Podjetje Genshipping Corporation posluje in zaposluje pomorščake zakonito in v skladu s kolektivnimi pogodbami. Poslovanje so že večkrat preverjali pristojni organi in inšpekcijske službe, ki niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Skupina Splošna plovba je sestavljena iz več podjetij, med katerimi sta tudi Splošna plovba s sedežem v Portorožu in njeno hčerinsko podjetje Genshipping Corporation, Monrovija, Liberija, ki je registrirano in ima sedež v tujini,'' je pojasnil predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj. V Splošni plovbi ni zaposlen noben pomorščak, ''ker nima ladij''. Vsi so zaposleni pri GC, ''po mednarodnih uzancah ter v skladu s kolektivnimi pogodbami za pomorščake na ladjah ter za poveljnike in upravitelje na ladjah. Pomorščakom s posebnimi pravicami podjetje v skladu s kolektivnima pogodbama v njihovem imenu in za njihov račun plačuje v obliki bonitete tudi prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter prispevek za primer brezposelnosti, in sicer po osnovah, dogovorjenih v kolektivnih pogodbah, ter prispevke za prostovoljno polno zdravstveno zavarovanje. Prispevki so bili plačani, in sicer do 31. decembra lani izpostavi Ljubljana Moste, od 1. januarja pa Ljubljana Mesto". Bandelj je dodatna pojasnila pogojeval s tem, da mu pošljemo Dursov izpisek o neplačilu prispevkov. Vztrajali smo, da bi moral kot delodajalec imeti vse podatke, in ostali brez odgovorov na preostala vprašanja glede zavajajočih razpisov za delovna mesta, nejasnih določb o pogodbi o zaposlitvi, koristi, ki jih ima Splošna plovba zaradi zaposlovanja preko podjetja v Liberiji … Tudi kontaktnih oseb in telefonskih številk podjetja v Liberiji nismo dobili. Prijatelj: Fiktivno podjetje v Liberiji Splošna plovba je bila včasih v večinski lasti države, nato pa so jo prodali nemškemu poslovnežu Petru Döhlu. Na domnevne nepravilnosti ob prodaji – državni delež naj bi namreč prodali pod ceno – opozarja tudi poslanec SNS Srečko Prijatelj. Moti ga, ker ''ima to podjetje prijavljeno tudi fiktivno podjetje GC v Liberiji, ki je ustanovljeno samo zaradi tega, da Splošna plovba ne plačuje davkov v Sloveniji. In tu imate usodo naših pomorščakov, ki so danes na Zavodu, niti pravice do nadomestila nimajo, pa tudi prispevki za njihovo dobo niso plačani, ker jih je Splošna plovba zaposlila v GC, ki je fiktivno podjetje v Liberiji,'' je povedal na seji državnega zbora 4. marca 2009. V Liberiji naj tako ne bi bilo sedeža, temveč le poštni predal. Na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ni podjetja Genshipping Corporation. Na težave pri iskanju podjetja smo naleteli tudi med iskanjem na spletu, saj GC sploh nima svoje spletne strani. Podjetje GC je registrirano v Liberiji, očitno zaradi davčnih ugodnosti, saj je Liberija znana kot ''davčna oaza'', odločitve pa naj bi sprejemali direktorji Splošne plovbe v Sloveniji. Pod pogodbe se podpisujejo isti ljudje, le da zraven pritisnejo žig liberijskega podjetja. Da so pomorščaki, zaposleni v Liberiji, dvakrat cenejša delovna sila, pa je priznal celo predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj. Več o davčnih oazah ... cekin.si/clanek/davk...rivid.html

1.4.2016

Izkoriščanje pomorščakov – primer Splošne plovbe d.o.o. in njene hčerinske družbe
Poslanci evropskega parlamenta so se seznanili s peticijo št. 2175/2014 o problematiki slovenskih pomorščakov glede zatrjevanega izkoriščanja. Vlagatelj peticije vabi evropske poslance, da raziščejo pravni status družbe Genshipping Corporation, ki trdi, da je podružnica Splošne plovbe Portorož, saj iz nejasnega statusa izvirajo pravne nejasnosti in težave delavcev te družbe. Poslanci so peticijo označili za dopustno in jo poslali v obravnavo Komisiji na podlagi 6. odstavka 202. člena Poslovnika.
Problem se tiče pomorščakov zaposlenih v Genshipping Corporation, hčerinski družbi Splošne plovbe Portorož d.o.o., ki naj bi imela sedež v Monroviji v Liberiji. Situacija je že na prvi pogled sumljiva, po podrobnejšem pogledu pa kaže, da družba na tem sedežu nima ne poslovnih prostorov ne zaposlenih, prav tako tam ne izvaja nobene dejavnosti. Poslovodstvo družbe je isto kot poslovodstvo Splošne plovbe in opravlja dejavnost na območju Republike Slovenije. Družba Genshipping Corporation se skladno z zakonom o davku od dohodka pravnih oseb obravnava kot slovenski davčni rezident, ki ima s Sindikatom pomorščakov Slovenije tudi sklenjeno kolektivno pogodbo, ki je zapisana v slovenskem jeziku, tako kot tudi pogodbe o zaposlitvi. V pogodbah o zaposlitvi je opredeljeno, da je za spore iz teh pogodb pristojno sodišče v Kopru, medtem ko so se pogodbe o zaposlitvi sklepale na ladjah, ki plujejo pod liberijsko zastavo.

Glede pristojnosti je Višje delovno in socialno sodišče enkrat že odločilo, da je po Zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku podana pristojnost slovenskega sodišča in se uporablja slovensko pravo. Družba Genshipping Corporation pa je v enem od postopkov navedla, da so za razmerja med njimi in pomorščaki relevantne samo določbe mednarodnih pogodb in kolektivne pogodbe, ne pa tudi določbe nacionalne slovenske zakonodaje. V eni od zadev se je Inšpektorat RS za delo opredelil, da ni pristojen za spore iz naslova pogodbe o zaposlitvi med pomorščaki in družbo Genshipping Corporation zaradi določbe 3. člena ZDR, ki določa, da se zakon uporablja le za delovna razmerja med delavci in delodajalci, ki imajo v naši državi sedež, za delovna razmerja, za katera je pogodba o zaposlitvi sklenjena na ozemlju naše države, oziroma za delavce, ki so napoteni na delo v Slovenijo.

(povzeto po letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2009)

Dejansko stanje zadeve (Opis problema) si lahko preberete v sodbi ESČP, Barišič proti Sloveniji, in sicer v poglavju Annex pod opisom problema iz poročila varuha.

Komisija je podala svoj odgovor konec februarja 2016. Sklep Komisije je, da je zaščita pomorščakov v Sloveniji vprašanje uporabe prava za pogodbe o zaposlitvi, kar je stvar nacionalnih sodišč. Gre za nacionalno pristojnost in obveznost Slovenije, da reši to zadevo, zato se Komisija ne more vmešavati. Lahko pa Komisija obvesti vlagatelja o relevantni evropski zakonodaji, ki jo je potrebno upoštevati, kar je bilo že nakazano v odgovoru.

Povzetek celotnega odgovora pa je sledeč.

Komisija uvodoma ugotavlja, da večina primera izvira iz obdobja pred pristopom Slovenije k EU, kar ni v pristojnosti EU zakonodaje. Vlagatelj peticije je povedal, da je Višje delovno in socialno sodišče že podalo odločitev v tej zadevi in določilo pristojnost slovenskemu sodišču ter uporabo slovenskega prava. Prav tako so tudi druga sodišča v Sloveniji že odločala o zadevi v dobro vlagatelja. Povzetek postopkov pred slovenskimi sodišči si lahko preberete v sodbi ESČP, Barišič proti Sloveniji, in sicer v poglavju Annex pod opisom dejanskega stanja. Vlagatelj se je tudi sporazumel z delodajalcem, da se zahtevki za razlike v plačah iz let 92 do 94 in 95 do 99 pretvorijo v deleže obeh družb. Vlagatelju je bilo priznano tudi nadomestilo zaradi bolezni, in sicer 33 odstotkov za poklicno bolezen in 67 za navadno bolezen. Vendar pa vlagatelj vztraja, da vsi zahtevki še niso bili rešeni. Do danes vlagatelju ni bil poplačan dolg, ki izvira iz neprimernega izplačila plač med leti 92 in 99, kar naj bi bila posledica finančne sanacije.

Do 1. maja 2004, t.j. vstopa Slovenije v EU se je primer urejal po nacionalni zakonodaji in po konvencijah MOD, še posebej Konvencije MOD št. 147, po kateri je vsaka država podpisnica zavezana, da vzpostavi primerne ukrepe socialnega varstva za ladje registrirane na njenem ozemlju.

Po 1. maju 2004 pa je potrebno upoštevati tudi relevantno EU zakonodajo. Tako prideta v poštev uredba Bruselj I in uredba Rim I. Ti dve uredbi odstopata od splošnih načel glede pristojnosti in uporabe prava s ciljem, da se zaščiti delavce kot šibkejšo stranko v pogodbi. Praviloma velja, da je tako zaščiteno stranko možno tožiti samo v državi njenega prebivališča.

Po uredbi Rim I je delavec zaščiten po določbah prava kraja, kjer se delo običajno opravlja, ali, če to ni mogoče po pravu kraja, kjer je delavec delal oziroma, če je pogodba tesno povezana z drugo državo, pravo te države.

Nacionalna sodišča morajo pri obravnavi zadeve po letu 2004 upoštevati navedeni uredbi, pa tudi sodbo Višjega delovnega sodišča iz 2003, ki ugotavlja slovensko pristojnost, Komisija pa opozarja, da je potrebno upoštevati tudi ugotovitve in priporočila varuha človekovih pravic.

Vlagatelj trdi tudi, da mu niso bili izplačani določeni zahtevki zaradi finančne sanacije Splošne plovbe. Komisija iz prejetih informacij ne more dokončno ugotoviti, ali finančna sanacija pomeni prenos podjetja po direktivi 2001/23, vendar pa ugotavlja, da bi se zakonodaja, ki prenaša direktivo, lahko uporabila za zaščito pravic delavcev, če gre za prenos po direktivi po 1. maju 2004 in pri prenosu direktive ladje niso bile izključene. V bodoče ne bo več možnosti izključitve pomorščakov, saj direktiva 2015/1794 tega ne dopušča več in vpeljuje še nove ukrepe za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev pomorščakov, vendar pa je rok za njen prenos 10. oktober 2017.

27. februarja 2016 je tudi začel veljati Zakon o ratifikaciji Konvencije o delu v pomorstvu, 2006 (Konvencija MOD št. 186), ki zagotavlja pomorščakom pravico do dostojne zaposlitve. Države, ki so ratificirale konvencijo, so se zavezale, da bodo v celoti uveljavljale njene določbe v skladu s VI. členom.

Pripravil: Miha Jesenko

Kaj ali ni prav, da komunisti vse razprodajo, kar so ustvarjali. Halo desničarji naredite toliko kot oni saj ste v Sloveniji skoraj toliko let, koliko so oni bili na oblasti. Halo desničarji pokažite novo luko, novi Tomos, novi Iplas, onvo Intereuropo, novi Slavnik, novo Drogo, novi Delamaris,novo Plamo in še in še......halo mulci nehajte bluzit po koncu Yuge, ki jo ni že dolgo.Udrihajte po KAPITALIZMU ine SOCIALIZMU, ker KOMUNIZMA nismo mi itak niti videli. No sedaj pa se izprsite in napišite samo eno tovarno na obali, ki zaposluje 2000 delavcv, vi desnćiraji,ki ste tako sposobni....samo, da tedaj je bila tema in v temi smo ustvarili vse, vi pa niti pod to močno svetlobo niste naredli nič.

Zanimiv članek na to temo v katerem so že Marca napovedali tak scenarij;

https://www.skyscrapercity.com/showpost.php?p=146616185