Bolj kot sama pristanišča jih zanimajo kontejnerski terminali, ki predstavljajo najbolj dobičkonosno panogo v pretovarjanju in veljajo za prihodnost logistike. Zato je slovenska politika že razmišljala o tem, da koprskega pristanišča ne bi več upravljala Luka Koper, ampak pristaniška uprava. To bi pomenilo, da bi dejavnosti v pristanišču "parcelizirali" po posameznih terminalih, ki bi jih lahko upravljale različne družbe. 

Nemci se še najbolj zanimajo kontejnerske terminale. Severni Jadran je ena od najbolj strateških točk logistike, saj ladje, ki prihajajo iz Daljnega vzhoda, v primeru raztovarjanja na tem območju prihranijo čas in denar. Velika pristanišča, kot so Hamburg in Rotterdam, so oddaljena nekaj plovnih dni.

Koper in Trst kot "superpristanišče" za kontejnerski pretovor

Kot kaže, pa se Nemci ne zanimajo zgolj za Luko Koper, ampak tudi za tržaško pristanišče. To je že urejeno po principu pristaniške uprave in prav njihov sedmi pomol (molo sette), je postal del velikih nemških apetitov. Po poročanju časnika Il Piccolo, želi nemški velikan Eurokai (ki se zanima tudi za koprsko pristanišče) vzpostaviti "superpristanišče" severnega Jadrana s prevzemom Luke Koper in tržaškega sedmega pomola. 

Eurokai s sedežem v Hamburgu je največji evropski "kontejneraš". V Italiji že delujejo v pristaniščih La Spezia, Gioia Tauro, Cagliari, Ravenna, Salerno preko svoje hčerinske družbe Contship. Veliko izpostavo imajo tudi v Tangieru (Marocco). 

Sedaj se resno zanimajo za vzpostavitev superpristanišča za kontejnerje s prevzemom Kopra in Trsta. V Trstu se že pripravljajo na obisk vodstva Contshipa, ki naj bi zelo konkretno predstavil svojo ponudbo.